V Vatikanu so danes predstavili poslanico papeža Frančiška za 50. svetovni dan množičnih medijev, ki ga letos obhajamo v nedeljo, 8. maja. V znamenju svetega leta usmiljenja dokument v ospredje postavlja odnos med komunikacijo in usmiljenjem, kar razberemo že iz naslova: Komunikacija in usmiljenje: rodovitno srečanje. Poslanico so predstavili na tiskovnem uradu Svetega sedeža.



Že na začetku beremo, da je Cerkev živo utelešenje usmiljenega Boga in zato poklicana živeti usmiljenje kot značilno potezo vsega svojega obstoja in delovanja. Kot piše papež, bi vse, kar rečemo in kako rečemo, vsaka beseda in vsaka gesta, morali izražati sočutje, nežnost in odpuščanje Boga za vse. Božja ljubezen je po svoji naravi komunikacija, vodi v odpiranje in ne v osamo. Če so naše srce in naše misli spodbujeni z Božjo ljubeznijo, bo naša komunikacija postala prinašalka Božje moči.

Komunikacija ima moč, da ustvarja mostove, podpira srečanje in vključevanje ter tako bogati družbo. Besede lahko vzpostavljajo mostove med osebami, ozdravljajo ranjen spomin ter gradijo mir in harmonijo, tako v fizičnem kot digitalnem okolju. Besede in dejanja naj bodo zato takšni, da nam pomagajo izstopati iz začaranih krogov obsodb in izdaj, v katere se zapletajo posamezniki in narodi in ki vodijo v izražanje s sovražnimi sporočili. Papež dodaja, da »kristjanova beseda mora prispevati k rasti občestva in tudi takrat, ko mora odločno obsoditi zlo, naj nikoli ne pretrga odnosa in komunikacije«.

Frančišek vse ljudi dobre volje povabi, naj odkrijejo moč usmiljenja, ki ozdravlja pretrgane odnose ter prinaša mir in ubranost v družine in skupnosti. Usmiljenje namreč lahko spodbudi nov način govora in pogovarjanja.

V nadaljevanju poslanice se sveti oče dotakne jezika v politiki in diplomaciji, ki naj bi se prav tako navdihoval pri usmiljenju. Vse, ki imajo določeno odgovornost v ustanovah, politiki in pri oblikovanju javnega mnenja, papež poziva, naj bdijo nad načinom svojega izražanja do tistih, ki mislijo ali delujejo drugače ali so celo v zmoti. Lahko je izrabiti okoliščine ter gojiti nezaupanje, strah in sovraštvo. A veliko poguma je potrebnega, da bi osebe usmerilo proti procesom sprave. In ravno to je pozitivna in ustvarjalna drznost, ki daje prave rešitve za stare spore ter priložnosti za udejanjanje trajnega miru.

Papež spregovori tudi o komunikaciji v Cerkvi, pri duhovnikih in v družini. V ospredje postavi temeljno vlogo poslušanja, ki je mnogo več kot samo slišati. Spomni tudi na spletno pošto, kratka telefonska sporočila, socialna omrežja in klepete, ki so prav tako lahko oblike povsem človeškega komuniciranja. »Ni tehnologija tista, ki določa, ali komunikacija je ali ni pristna, ampak sta to človekovo srce in njegova zmožnost pravilne uporabe sredstev, ki so mu na razpolago«, izpostavlja Frančišek.

Sveti oče ob koncu poslanice poudari, da so komunikacija, njeni prostori in orodja mnogim osebam razširili obzorja. »To je Božji dar, a tudi velika odgovornost.« To moč komunikacije papež opredeli kot »bližino«: »Srečanje med komunikacijo in usmiljenjem je rodovitno v tolikšni meri, v kakršni ustvarja bližino, ki skrbi, tolaži, ozdravlja, spremlja in praznuje. V razdeljenem, razdrobljenem, polariziranem svetu komunicirati z usmiljenjem pomeni prispevati k dobri, svobodni in solidarni bližini med Božjimi otroki in brati po človečnosti.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: arhiv Družine