Medtem ko so že prejšnji konec tedna svoje delo v letu 2017 predstavili Nadškofijska Karitas Maribor in Škofijska karitas Murska Sobota, je bil tokratni konec tedna namenjen občnemu zboru škofijskih karitas Celje, Ljubljana in Novo mesto.

Največ stisk ob začetku šolskega leta in na vrhuncu kurilne sezone


Sodelavce Karitas je nagovoril predsednik Škofijske Karitas Celje Rok Metličar. Foto: I. Ž.

V petek, 16. marca, je bil pri sv. Jožefu občni zbor Škofijske Karitas Celje. Začel se je z mašo v cerkvi, ki jo je daroval škof Stanislav Lipovšek. Sledil ji je občni zbor v dvorani, na katerem so vodilni predstavili delo v letu 2017.

Med najbolj ranljivimi osebami so še vedno starejši z nizkimi pokojninami in posamezniki, večinoma samski moški, mlajši od 65 let, ki zaradi invalidnosti, bolezni ali težav v duševnem zdravju težko dobijo zaposlitev in si težje ustvarijo družino ali trdno partnersko vez. Med starejšimi je tudi veliko osamljenosti. Žal so se v stiski še vedno znašle tudi družine ali posamezniki, ki imajo redne osebne dohodke, a ti ne zadoščajo za pokritje vseh stroškov. Stiske se posebej poglobijo ob začetku šolskega leta in na vrhuncu kurilne sezone. Ugotavljajo, da je pri veliko prosilcih, posebej dolgotrajno brezposelnih, prisotna tudi čustvena in duševna napetost, povečuje se število bolnih, vse več je blagih ali težjih oblik težav v duševnem zdravju.

Največja »dodana vrednost« Karitas so sodelavci, ki so ljudje za druge. »Naša glavna naloga ostaja, da v duhu evangelija gojimo solidarnost in pravičnost. Solidarnost, ki je darovanje tega, kar bi sami še lahko uporabili, in pravičnost, katere temelj je ljubezen do bližnjega, ne glede na njegove osebne in družbene okoliščine.

»K življenju vere nujno sodi tudi karitativna razsežnost«



V soboto, 17. marca, so se na letnem občnem zboru zbrali sodelavci in prostovoljci Škofijske karitas Ljubljana. Za letošnje srečanje so izbrali geslo Večja sreča je dajati kakor prejemati (Apd 20,35). Osrednji del so namenili predavanju dr. Mirana Špeliča z naslovom Krščanska dobrodelnost v prvih stoletjih; Potna miloščina v dvorani Teološke fakultete. Nato so predstavili poročila o delovanju župnijskih in Škofijske karitas v preteklem letu.

Še prej je mašo v stolnici na letnem občnem zboru Škofijske karitas Ljubljana daroval nadškof Stanislav Zore, ki je v pridigi poudaril, da k življenju vere nujno sodi tudi karitativna razsežnost. »Brez nje je naša vera šepava – ostaja zaprta sama vase in ne more stopiti v življenje. Ko pa dobrodelnost postane del naše vere, ko postane zunanji izraz našega krščanstva, takrat naša vera v Boga dobi noge, s katerimi se približa bratom in sestram ter tako zmanjša razdalje med ljudmi. Takrat naša vera dobi roke, s katerimi pomaga bratu, ga objame in mu pomaga.«


Sodelavce Karitas je pozdravil generalni tajnik Škofijski karitas Ljubljana Jože Kern. Dogajanje je popestril nastop ženskega pevskega zbora Rozka Usenik.

Razlike med mlajšimi in starejšimi prostovoljci

Prav tako v soboto, 17. marca, so se v Novem mestu zbrali karitativni delavci Škofijske karitas Novo mesto. Pred predstavitvijo dela v letu 2017 je somaševanje v župnijski cerkvi sv. Mihaela vodil škof Andrej Glavan.


Foto: Jože Potrpin

Srečanje se je nadaljevalo v Zavodu Friderika Ireneja Barage, kjer je osrednje predavanje pa je na temo Izkušnje dela z mladimi ter predstavitev, kako se med seboj razlikujejo predstave o prostovoljstvu med starejšo in mlajšo generacijo pripravila mag. Mateja Vodnik.

Več o delu škofijskih Karitas v preteklem letu si preberite v naslednji številki Družine.