Zapri
Iskanje

Obeta se odlična čebelarska letina

Za vas piše:
Marko Mesojedec
Objava: 20. 05. 2022 / 00:30
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.05.2022 / 12:51
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Obeta se odlična čebelarska letina

Obeta se odlična čebelarska letina
V Sloveniji smo leta 2020 pridelali približno 1300 ton medu. FOTO: Aleš Bozovičar
Danes že petič na pobudo Slovenije obeležujemo svetovni dan čebel, ki je dan vseh opraševalcev. Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot za ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov evrov letno.

V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti, poudarjajo v Nacionalnem inštitutu za biologijo. 

Čebela na češnji. FOTO: Aleš Bozovičar

V Sloveniji deluje dobrih 11 tisoč čebelarjev. V letu 2020 smo po podatkih Statističnega urada RS pridelali okoli 1300 ton, kar je bila podpovprečna letina. Največ medu smo pridelali v letu 2001 – približno 2550 ton. O tem, kakšna čebelarska sezona se obeta letos, smo se pogovarjali z vodjo opazovalne napovedovalne službe medenja na Čebelarski zvezi Slovenije Alešem Bozovičarjem. 

Aleš Bozovičar. FOTO: Osebni arhiv

Kakšna zima je za slovenskimi čebelarji? 

V primerjavi s preteklimi leti je bila letošnja zima ugodnejša. Za čebele je pomembno zimsko mirovanje, ki so ga deležne le, ko so temperature približajo oziroma spustijo pod 0 °C. Sama prezimitev čebeljih družin ni bila najboljša. Lanska izredno slaba pašna sezona je pustila posledice v slabi prehrani čebel. Pomankanje tako nektarja kot tudi cvetnega prahu je vplivalo na vitalnost in odpornost čebel, zato so v večjem delu države čebelje družine preživele zimo manj številčno. Kar je vplivalo na slabši spomladanski razvoj. 

20. maj, ki je bil prav na pobudo slovenskih čebelarjev razglašen za svetovni dan čebel, je tudi rojstni dan Antona Janše, prvega čebelarskega učitelja na dunajskem dvoru.

Kakšni pa so obeti za letošnjo čebelarsko sezono? 

Trenutni obeti so odlični. Kljub temu, da smo bili deležni nekaj toplih valov že v marcu, je kasnejši hladnejši april zaustavil razvoj rastlin. Poleg tega so bile pozebe, ki smo jih imeli, tako mile in kratkotrajne, da skoraj niso naredile škode. Poleg tega imamo tudi ugodno vreme, ki omogoča dobro medenje rastlin in čebelam omogoča izkoriščanje različnih virov medenja. Rezultat tega je bilo dobro cvetenje divje češnje, regrata, vsega sadnega drevja, oljne ogrščice, ki so omogočali dober razvoj čebeljih družin in na posameznih območjih že prvo točenje cvetličnega medu. Sedaj cveti tudi še akacija in v večjem delu države še javor, ki po dolgih letih ponujata lepe donose, kar čebele s pridom izkoriščajo. Dober obet je tudi za paše, ki še prihajajo. Tako lipa in kostanj imata obilo cvetnih nastavkov, tako da upamo na ugodno vreme tudi v drugi polovici junija, da čebele dobro izkoristijo. Prve znake razvoja kažejo tudi uši na jelki oz. kot rečemo čebelarji na hoji. Ali bo njihov razvoj zadosten za vir medenja, pa bomo videli v prihodnjih tednih.   

FOTO: Aleš Bozovičar

Na kaj morajo biti čebelarji v tem obdobju najbolj pozorni? 

Letos ob dobrem razvoju čebeljih družin čebelarji največ pozornosti namenjamo opravilom, s katerimi zaviramo rojenje čebeljih družin. Sedaj, v času dobrega medenja, pa tudi temu, da med pravi čas iztočimo in naredimo prostor novim donosom v panj. To so takšne sladke skrbi, ki smo jih vsi potrebovali in nestrpno pričakovali.  

Katere vrste medu slovenski čebelarji pridelajo največ? 

Količina posameznih vrst se po letih nekoliko razlikuje in je odvisna od medenja posameznega vira. Glede na količine gozda, ki pokriva našo Slovenijo, prevladuje gozdni med.  

FOTO: Aleš Bozovičar

Najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev so pisani, cvetoči travniki, torej travniki, ki so pozno, enkrat ali največ dvakrat košeni, pravijo v Nacionalnem inštitutu za biologijo. Kako pogosta košnja vpliva na življenje opraševalcev? 

Zagotovo pozna košnja omogoča rastlinam, da preidejo v fazo cvetenja, kar je prvi pogoj za izločanje nektarja teh rastlin in tudi vir hrane čebelam in vsem ostalim opraševalcem. Ne smemo pa tukaj kazati s prstom samo na kmete, ki obdelujejo našo krajino in se ravno tako kot mi, čebelarji, borijo z naravo ter trudijo pridelovati hrano. Tu lahko dosti storimo prav vsi. Tudi pozna košnja vrtov in zelenic okoli hiše bi prinesla cvetoče rastline. Pozna košnja vseh javnih površin enako. Lahko pa korak v pravo smer naredimo prav vsi z zasaditvijo katerih medovitih rastlin. Pa naj bo to drevo, grm, roža ali ena pritlikava sončnica v koritu na naši okenski polici.  


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh