Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kranjska čebela na strehi Cankarjevega doma

Za vas piše:
Tereza Mohar
Objava: 05. 04. 2022 / 09:27
Oznake: Družba, Slovenija
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 05.04.2022 / 09:34
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kranjska čebela na strehi Cankarjevega doma
Svetovni dan čebel bomo obeležili 20. maja. FOTO: Tatjana Splichal

Kranjska čebela na strehi Cankarjevega doma

Cankarjev dom te dni »gosti« gigantsko kranjsko čebelo sivko, 3D-kranjico, fizični model čebele delavke Apis mellifera carnica, ki so jo na ogled postavil v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije.

Maketa je bila izdelana v razmerju 1 : 100, v dolžino pa meri 170 cm. Model združuje gibljive dele čebeljega telesa ter devet animacij v slovenskem in angleškem jeziku.

Nastala je s 3D-tiskom in ima več kot 90-odstotno morfološko podobnost z resnično čebelo delavko. Za osnovo modelu je služila prava kranjska čebela. 

Z razstave v Dubaju je orjaški model pripotoval v Cankarjev dom, kjer bo do 20. aprila na ogled v Veliki sprejemni dvorani. Gre za prvo takšno predstavitev v Sloveniji.

Ob slovenskem predsedovanju Sveta EU 

Stokrat povečana kranjska čebela sivka je nastala ob slovenskem predsedovanju Svetu EU, navduševala pa je tudi na slovenskem paviljonu na razstavi Expo v Dubaju, kjer si jo je ogledalo skoraj milijon ljudi. 

»Na strehi Cankarjevega doma čebele sobivajo s kulturo že 11 let in tako smo med prvimi mestnimi čebelarji v Sloveniji. Naš med je visoke kakovosti s certifikatom Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo,« so zapisali organizatorji. 


Urbano čebelarjenje 

Pred časom smo na našem spletnem portalu objavili intervju Gorazdom Trušnovcem, predsednikom društva Urbani čebelar. 

Urbani čebelar Gorazd Trušnovec. FOTO: Luka Dakskobler

V našem glavnem mestu je veliko možnosti za čebelarjenje. »V centru je večina panjev na strehah oziroma so bolj odmaknjeni od prometnih poti, kjer bi lahko prihajalo do kakšnih incidentov. Vedno več institucij se zanima za to, da bi namestili kakšen panj na svojo streho ali teraso,« opisuje Gorazd Trušnovec. 

Člani društva sodelujejo z arhitekti, saj postavitev v urbano okolje zahteva drugačne oblike, ki se razlikujejo od tradicionalnega slovenskega čebelnjaka. »Poskušamo najti nove oblikovne poti. Naše društvo se zelo trudi, da bi delovalo interdisciplinarno. To je tudi način, kako "pomlajevati" zanimanje za čebelarstvo, da iščeš druge interesente, druga, ne tradicionalna sodelovanja ter da navdušiš za čebelarstvo ljudi, za katere je bilo to nekaj obrobnega.« Celoten intervju z »urbanim čebelarjem« si preberite na tej povezavi

Nalaganje
Nazaj na vrh