Na današnji dan obhajamo god sv. Jožefa, moža Device Marije in Jezusovega skrbnika. Posebej slovesno je danes po vseh cerkvah, posvečenih sv. Jožefu. Kot navaja Radio Ognjišče, pri sv. Jožefu nad Celjem danes prirejajo romarski shod. Na današnji dan pred letom dni pa so v Vatikanu slovesno ustoličili papeža Frančiška.

Kolikor je zanesljivo znanega o sv. Jožefu, je zapisano v evangelijih po Mateju in Luku.

Genealogija obeh evangelijev Jožefa uvršča med potomstvo kralja Davida. Čeprav je bil kraljevskega rodu, Jožef ni bil bogat. Najverjetneje je bil reven, kar je razvidno iz daru samo »dveh grlic ali dveh golobov« ob Jezusovem darovanju v templju (kot beremo v Tretji Mojzesovi knjigi, so bile bogatejše družine po judovski postavi dolžne darovati več). Jožefova družina je izvirala iz Betlehema v Judeji, on pa se je preselil v Nazaret v Galileji, kjer je opravljal tesarsko obrt. Jožef se v evangelijih zadnjič omenja ob Jezusovem obisku templja v starosti približno dvanajst let. Predvidevamo, da je Jožef umrl že pred začetkom Jezusovega javnega delovanja. Druge zgodbe v zvezi z njegovo osebnostjo (npr. njegova domnevna visoka starost in ovdovelost v času poroke z Marijo) nimajo stvarne zgodovinske osnove in so bile ustvarjene z namenom, da bi zadovoljile ljudsko radovednost o podrobnostih iz njegovega življenja.

Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen«, saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino.

Jožef je zavetnik umirajočih, saj je ob domnevi, da je umrl pred začetkom Jezusovega javnega delovanja, umrl v družbi Jezusa in Marije, kar za kristjane predstavlja idealen način, kako zapustiti zemeljsko življenje. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.

Leta 1870 je papež Pij IX. (1846–1878) sv. Jožefa uradno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve, s čimer je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je 19. marec določil za njegov godovni dan. Papež Pij XII. (1939–1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja, ko obhajamo tudi civilni praznik dela.

Papež Janez Pavel II. (1978–2005) je leta 1989 objavil apostolsko spodbudo z naslovom Odrešenikov varuh (1989), v kateri je razmišljal o življenju in pričevanju sv. Jožefa. God sv. Jožefa je v Cerkvi na Slovenskem slovesni praznik, saj je sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel in zavetnik novomeške škofije. Na ta dan se v Sloveniji tradicionalno pričenja teden družine.

Kot navaja Radio Ognjišče, pa ob prazniku sv. Jožefa, osrednjega zavetnika Škofije Novo mesto, škofija vsako leto podeli svoje najvišje priznanje Odličje sv. Jožefa osebam, ki se posebej odlikujejo po krščanskem življenju in svojem prispevku za bližnjega in skupnost.

Letošnje odličje bo prejela Marija - Mimica Rade, upokojena medicinska sestra, doma iz župnije Stari trg ob Kolpi, ki je s svojo izjemno ljubeznivostjo in sočutjem do pacientov ter zdravstvenih delavcev v življenju izpričala krščansko ljubezen do bližnjega. Kot izredna delivka obhajila je kljub prepovedim v komunističnem režimu dolga leta prinašala sveto obhajilo pacientom v novomeški bolnišnici in gojencem doma starejših.

Slovesno sveto mašo s somaševanjem bo ob 18. uri v novomeški stolnici obhajal apostolski nuncij Juliusz Janusz, nagrajenki Radetovi pa bo odličje podelil novomeški škof Andrej Glavan.

Vir: www.katoliska-cerkev.si / Radio Ognjišče / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine