Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi

Za vas piše:
M. M. Š.
Objava: 02. 08. 2021 / 07:50
Oznake: Družba, Svet
Čas branja: 2 minuti
Nazadnje Posodobljeno: 02.08.2021 / 12:01
Ustavi predvajanje Nalaganje
Mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi
Vhod v Auschwitz II - Birkenau FOTO: Wikipedia

Mednarodni dan spomina na žrtve nacističnega genocida nad Romi

Nacisti so na večer 2. avgusta 1944 v taborišču Auschwitz-Birkenau uničili tamkajšnji Zigeunerlager (cigansko taborišče) in usmrtili več kot 3.000 Romov.

To je bila največja usmrtitev Romov naenkrat in v številnih evropskih držav, tudi Sloveniji, se tega dogodka spominjajo z mednarodnim dnem spomina na žrtve porajmosa ali nacističnega genocida nad Romi, spominja STA.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tej priložnosti dejala, da z evropskim dnevom spomina na genocid nad Romi izkazujemo spoštovanje stotisočim romskim žrtvam holokavsta ter obnavljamo naša prizadevanja in zavezanost k enakosti, vključenosti in sodelovanju Romov. Po njenih besedah je spomin na preganjanje Romov evropska kolektivna dolžnost, ki »nas spominja na potrebo po spopadanju z njihovo vztrajno diskriminacijo. Sovraštvo, rasno motivirano nasilje in etnično profiliranje v Evropski zvezi, ki temelji na spoštovanju temeljnih pravic, nimajo prostora,« je dejala von der Leynova.

Med drugo svetovno vojno v letih med 1939 in 1945 so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov.

V koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau naj bi skupno umrlo 21.000 Romov, ki so jih tja pripeljali iz 14 evropskih držav. Usmrtitve Romov so se dogajale tudi v drugih taboriščih. Med drugo svetovno vojno v letih med 1939 in 1945 so nacisti po novejših ocenah usmrtili okoli pol milijona Romov, po nekaterih celo milijon in pol.

Romi so bili kot etnična skupina za Judi druga največja žrtev nacističnega režima. Nacisti so si zadali, da bodo v okviru svoje »končne rešitve ciganskega vprašanja« Rome uničili v celoti, k temu pa je sodila tudi njihova načrtna sterilizacija.

Že ko je leta 1933 na oblast prišel Hitler, so v Nemčiji Romom ukinili vse državljanske pravice. Organizirane deportacije v nacistična taborišča so se nato začele sedem let kasneje, dokler ni poveljnik enot SS in gestapa Heinrich Himmler decembra 1942 ukazal, da morajo vse Rome znotraj meja tretjega rajha deportirati v Auschwitz-Birkenau.

Pomore nad Romi so izvajali tudi partizani.

Med drugo svetovno vojno so se dogajali množični poboji Romov tudi na območju nekdanje Jugoslavije, med drugim v hrvaškem koncentracijskem taborišču Jasenovac. Na območju današnje Slovenije so med drugo svetovno vojno Rome in Sinte v koncentracijska taborišča pošiljale italijanske okupacijske oblasti, pa tudi nemški okupator. Madžarski okupator je Rome med drugim pošiljal na prisilno delo. Pomore nad Romi so izvajali tudi partizani.

Iz Slovenije so decembra 1943 v Auschwitz-Birkenau odpeljali 77 Romov. Po doslej zbranih podatkih so razen šestih v Auschwitzu tudi umrli. Preostala šesterica je umrla v drugih nemških taboriščih. V Sloveniji je bila prva javna spominska prireditev, posvečena žrtvam porajmosa, leta 2014 v okviru projekta Kamnite solze.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Dve zgodbi enega zakona
Pričevanja
24,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh