Veliki četrtek ali »rojstni dan keliha«

Na veliki četrtek dopoldne se škofje in duhovniki zberejo v stolni cerkvi in darujejo krizmeno mašo, ki še ne sodi v velikonočno tridnevje. Krizmena maša je dobila ime po posvetitvi oljčnega olja z dišavnimi primesmi v sveto krizmo. Škof pa pri tej maši blagoslovi tudi krstno in bolniško olje.

Škofje in duhovniki s sveto krizmo mazilijo prejemnike zakramentov, uporablja se tudi za maziljenje pri posvečevanju cerkva in oltarjev. 

Krizmena sveta maša v ljubljanski stolnici (arhivska fotografija). FOTO: Ivo Žajdela

Pri krizmeni maši duhovniki obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Večer velikega četrtka pa že spada k velikonočnemu tridnevju Gospodovega trpljenja in vstajenja. Uvaja ga sveta maša Gospodove večerje, ko slovesno obhajamo spomin na postavitev svete evharistije. Prav zato je staro ime za veliki četrtek »rojstni dan keliha«. 

Umivanje nog na veliki četrtek. FOTO: Jože Potrpin

Evangelij tega dneva govori o tem, kako je Jezus pri zadnji večerji, preden je postavil sveto evharistijo, umil apostolom noge in jim dal novo zapoved, zapoved medsebojne ljubezni. Kjer se zdi primerno, je na veliki četrtek v spomin na to Jezusovo dejanje obred umivanja nog, navadno dvanajsterim možem. 

Prenos Najsvetejšega. FOTO: Jože Potrpin

Na »rojstni dan keliha« naj bi nas vsako leto z novo, globljo močjo prevzela zavest o pomenu svete evharistije za Cerkve in za ves svet. Zadnji del bogoslužja pa je slovesni prenos Najsvetejšega na posebej pripravljen oltar.