Ko sem tako z Njim na samem, mu rečem: »Gospod, tu sem, ker Te potrebujem, da dobim od Tebe olje veselja namesto žalovanja (Iz 61,3), da pri Tebi najdem obilje, ki nikoli ne poide. Tako si mi Ti naročil.«

O tem obilju ve že moj vnuk, ki je okoli Miklavža spraševal očeta čudna vprašanja, češ ali Miklavž res pride iz nebes. Vprašal ga je, ali jima z mamico v tem času zmanjka kaj denarja, češ da ga Miklavž ukrade, ko mora nakupiti vse te igrače. Potem je sam pri sebi ugotovil, da če bi res prišel iz nebes, mu denarja ne bi nikoli zmanjkalo. Da, otrok ve, mi pa tako hitro pozabimo na obilje, ki nam ga zagotavljajo nebesa, tudi že tukaj na zemlji.

»Z oljem mi glavo maziliš, moja čaša je prepolna!« pravi psalmist (Ps 23). Sama vedno znova potrebujem tega olja, potrebujem čašo Božje ljubezni, da lahko zmorem skozi dan. Zato vsako jutro prihajam predenj, da dobim olja, da dobim vsakdanji odmerek, da se, preden grem v dan, oblečem v njegov plašč odrešenja in me on ovije z ogrinjalom pravičnosti...