V tem tednu smo se soočali z obilnim sneženjem, ki ga je na Primorskem spremljala tudi močna burja, ki je gradila zamete in tako še dodatno ovirala zaradi sneženja že tako močno oviran promet. Snežna odeja se kljub pogostemu sneženju seseda in v četrtek zjutraj je bila višina snežne odeje v Ratečah 68 cm, Črnomlju 62 cm, Kočevju 48, Novem mestu 45 cm, Murski Soboti 39 cm, Ljubljani 36 cm, Postojni 32 cm, Celju 29 cm in Slovenj Gradcu 20 cm. Največ snega so namerili na Kredarici (210 cm) in Voglu (145 cm).

V visokogorju nevarnost snežnih plazov

Zaradi novozapadlega snega je v Julijskih Alpah velika nevarnost snežnih plazov, in sicer 4 stopnje po evropski petstopenjski lestvici, drugod po gorah je nevarnost 3. stopnje. Nevarna so predvsem mesta z napihanim snegom, strmejša pobočja, tudi v sredogorju, kjer je bilo kopno in je podlaga travnata. Že ob manjši obremenitvi snežne odeje lahko sprožite snežni plaz novega, nesprijetega snega, možni pa bodo tudi spontani plazovi s strmejših pobočij. Plazi pa se lahko tudi sneg s streh v naseljih, sporočajo na ARSO.

Jutri le še občasno sneženje

Petek bo pretežno oblačen, predvsem v vzhodni Sloveniji bo občasno še rahlo snežilo. Popoldne bodo padavine večinoma ponehale, od zahoda se bo počasi zjasnilo. Veter bo oslabel. V soboto bo zjutraj povečini jasno in zelo mrzlo, ponekod po nižinah bo megla. Čez dan se bo zmerno pooblačilo. V nedeljo bo oblačno s padavinami, meja sneženja se bo dvignila nad 1000 m nadmorske višine.

Sneg pozimi kljub podnebnim spremembam še vedno nekaj običajnega

Čeprav v zadnjih letih veliko govorimo o podnebnih spremembah in s tem v zvezi o ogrevanju ozračja, je pozimi snežna odeja praktično po vsej državi, z izjemo Primorske, vsaj del leta nekaj običajnega. V visokogorju leži snežna odeja v dolgoletnem povprečju dlje kot 200 dni v sezoni, v nižinah osrednje Slovenije pa v dolgoletnem povprečju od 20 do 60 dni na sezono.

V nižinah je snežna odeja najbolj pogosta januarja, nekoliko manj februarja in decembra, še manj novembra, marca in aprila. V visokogorju snežna odeja lahko leži preko celega leta, neprekinjeno pa od decembra do maja. Na Primorskem, predvsem na Obali in v Vipavski dolini, je sneženje zelo redek pojav. V primeru, da sneg zapade, se obdrži zelo kratek čas.

Ljubljana z najvišjo odejo leta 1952

V Ljubljani je bila najvišja snežna odeja izmerjena sredi februarja 1952, ko je dosegla skoraj meter in pol. Tokratna zime je že decembra nasula 27 cm, v letu 2011 je snežna odeja dosegla le skromne 3 cm, konec januarja 2010 pa 48 cm.


Foto: arhiv Družine / T. S.