Papež Frančišek je včeraj obiskal Skupnost sv. Egidija v Rimu. Združenje, ki ga je pred petdesetimi leti ustanovil zgodovinar Andrea Riccardi, si na mednarodni ravni prizadeva za uboge, mir v svetu in ekumenizem. Srečanja v duhovnem središču skupnosti, baziliki Santa Maria di Trastevere, so se poleg predstavnikov Sv. Egidija iz številnih držav udeležili tudi brezdomci in begunci, ki so v Italijo prispeli preko humanitarnih koridorjev na pobudo Skupnosti sv. Egidija.



Frančišek je v nagovoru zbrane spodbudil h »globalizaciji solidarnosti«. Ne glede na tesnejšo gospodarsko in medijsko povezavo so po svetu zrasli novi zidovi, predvsem proti najrevnejšim prebivalcem planeta. V luči vojn, ki v tem trenutku divjajo po svetu, in z mislijo na sirske begunce je sveti oče zastavil vprašanje, kako smo lahko »po tragedijah 20. stoletja znova zapadli v to nesmiselno logiko«. Strahu pred tujci, drugačnimi in ubogimi se ne morejo otresti niti kristjani, je potožil.

Prihodnost planeta je v sožitju, je pojasnil Frančišek, zanj pa sta potrebna dialog in srečevanje. Onkraj političnega ravnanja potrebujemo »usmiljeni pogled« vsakega posameznika. »Nikoli ne recite: Kaj pa se to mene tiče? Usmiljen pogled nas obvezuje k ustvarjalni drznosti ljubezni,« je dejal papež. Katoliška cerkev bi morala kot »znamenje edinosti vsega človeštva« med seboj povezovati narode in kulture.

Ustanovitelj skupnosti, Andrea Riccardi, je spregovoril o trenutnem »obdobju jeze«. Nasilje je usmerjeno proti vsemu drugačnemu in družbeni šibkosti. Logika lastnega žepa, zaznamovana s strahom in miselnostjo žrtve, se izraža v individualni in narodni sebičnosti ter politiki odvračanja. Nasprotno pa bi morali odložiti »breme« nezaupanja, skrajništva in sovraštva. Sožitje za bratski svet je »uresničljiva revolucija«, je prepričan Riccardi.

Skupnost sv. Egidija je bila ustanovljena na pobudo takrat 18-letnega dijaka Andree Riccardija in njegovih prijateljev, ki so se leta 1968 v Rimu zbrali v skupnih prizadevanjih za družbeno udejstvovanje in skupno molitev. Leta 1973 je skupnost uredila svoj sedež v nekdanji samostanski cerkvi sv. Egidija v rimski četrti Trastevere. Leta 1981 je papež Janez Pavel II. (1978-2003) članom zaupal baziliko sv. Marije v Trasteveru. Skupnost danes po lastnih navedbah šteje več kot 60.000 pripadnikov po vsem svetu.

Njeni člani so med drugim zasloveli s programom za obolele z aidsem v afriških državah, z mednarodnimi mirovnimi srečanji in prizadevanji za ukinitev smrtne kazni. Največji diplomatski uspeh Skupnosti sv. Egidija je bilo posredovanje za sklenitev mirovnega sporazuma v Mozambiku leta 1992. Med vojno v Siriji si skupnost nenehno prizadeva za humanitarne koridorje, ki bi beguncem omogočili zakonit vstop v Evropo. Riccardi je leta 2009 za svoja prizadevanja za mir in družbeno sožitje prejel Karlovo nagrado mesta Aachen.

Vir: Kathpress
Foto: splet