Obisk slovenskih škofov ad limina apostolorum, predstavitev rimske kurije ter predstavitev ustanov, ki jih bodo škofje obiskali v ponedeljek, 21. januarja 2008




Slovenski škofje bodo od 21. do 26. januarja 2008 na obisku ad limina apostolorum v Rimu. V skladu z Zakonikom cerkvenega prava (ZCP) (kann. 399–400) so dolžni vsako peto leto romati h grobovom prvakov apostolov sv. Petra in Pavla, se predstaviti svetemu očetu in mu poročati o stanju v svojih škofijah. V času obiska ad limina škofje darujejo sv. maše v papeških bazilikah, obenem pa so povabljeni na izbrane kongregacije in papeške svete.

Člani Slovenske škofovske konference (SŠK) so bili zadnjič na obisku ad limina med 23. in 28. aprilom 2001.

Rimskih kongregacij je 9, papeških svetov pa 11. Kongregacije vodijo prefekti, ki so praviloma tudi kardinali: Kongregacija za nauk vere, Kongregacija za vzhodne Cerkve, Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov, Kongregacija za zadeve svetnikov, Kongregacija za škofe, Kongregacija za evangelizacijo narodov, Kongregacija za kler, Kongregacija ustanov posvečenega življenja in družb apostolskega življenja ter Kongregacija za katoliško vzgojo.

Papeškim svetom predsedujejo predsedniki, ki so v večini primerov kardinali ali (nad)škofje. Papeški sveti so: Papeški svet za laike, Papeški svet za edinost kristjanov, Papeški svet za družino, Papeški svet Pravičnost in mir, Papeški svet Cor Unum, Papeški svet za pastoralo migrantov in itinerantov, Papeški svet za zdravje, Papeški svet za interpretacijo pravnih tekstov, Papeški svet za medverski dialog, Papeški svet za kulturo in Papeški svet za sredstva družbenega obveščanja.

V sestav rimske kurije poleg kongregacij in papeških svetov sodijo tudi tri sodišča: Apostolska penitencieria, Apostolska segnatura in Rimska rota ter nekateri uradi: Camera apostolica, Uprava premoženja Apostolskega sedeža, Prefektura ekonomskih zadev Apostolskega sedeža, Prefektura apostolske palače ter Urad za papeževa liturgična slavja.


Rimska kurija


Rimski papež je kot naslednik apostola Petra Kristusov namestnik na Zemlji. Svetemu očetu pri izvrševanju najvišje, polne in neposredne oblasti v vesoljni Cerkvi, ki obsega pristojnosti glede vprašanj vere, apostolskega nasledstva škofov, zakramentalnega življenja, liturgične dejavnosti, življenja in službe duhovnikov, Bogu posvečenega življenja v redovnih in drugih podobnih skupnostih, katoliške vzgoje, misijonske dejavnosti ter sodstva, pomagajo uradi rimske kurije, med katere sodijo: Državno tajništvo, kongregacije, sveti, sodišča in nekatere druge ustanove.

V zgodovini Cerkve si je papež pri opravljanju petrinske službe izbiral razne pomočnike. Sprva so bili njegovi najožji sodelavci rimski kleriki in bližnji škofje, ki so se zbirali na sinodah in koncilih. Sčasoma so dobili naziv kardinali.

Kongregacije so se oblikovale od 16. stoletja dalje in sicer zaradi naraščajočih potreb papeža in njegovih sodelavcev pri komunikaciji z drugimi delnimi Cerkvami. Prvo kongregacijo, Sv. inkvizicijo (S. Congregatio Inquisitionis) je leta 1542 ustanovil papež Pavel III. (1534–1549), papež Sikst V. (1585–1590) pa je kot prvi z apostolsko konstitucijo Immensa aeterni Dei (1588) sistematično uredil rimsko kurijo ter svoje administrativne posle zaupal 15-im dikasterijem (uradom).

Rimska kurija je bila nekajkrat reformirana, in sicer v času pontifikata papeža Klemena VIII. (1592–1605), Gregorja XV. (1621–1623), Urbana VIII. (1623–1644), Klemena IX. (1667–1669), Pija VII. (1800–1823), Pija X. (1903–1914) ter Pavla VI. (1963–1978). Kurija je bila zadnjikrat reorganizirana leta 1988 z apostolsko konstitucijo Pastor bonus, ki jo je objavil papež Janez Pavel II. (1978–2005).

Kongregacije vodijo prefekti, ki so praviloma kardinali, njihovi člani pa so drugi kardinali, nadškofje in škofje, med katerimi je več takih, ki kot krajevni škofje vodijo posamezne delne Cerkve (škofije). Naloge posameznih kongregacij določajo Zakonik cerkvenega prava (ZCP), apostolska konstitucija Pastor bonus in drugi predpisi.


Program obiska v ponedeljek, 21. januarja 2008 ter predstavitev ustanov, ki jih bodo obiskali slovenski škofije



Prvi dan obiska bodo škofje začeli s sv. mašo na grobu sv. Petra. Obiskali bodo Kongregacijo za kler in Kongregacijo za zadeve svetnikov.


Kongregacija za kler (Congregatio pro Clero)


Kongregacija za kler, katere zametki segajo v leto 1564, je bila ustanovljena z namenom, da skrbi za korektno izvajanje sklepov tridentinskega cerkvenega zbora (1545–1563). Zaradi zaupane naloge – razlaganja koncilskih sklepov ter bdenja nad njihovim izvajanjem – se je do leta 1967 imenovala Sveta koncilska kongregacija, njene sedanje pristojnosti pa določa apostolska konstitucija Pastor bonus (1988). Med drugim podeljuje tudi spreglede od dolžnosti, ki jih posamezni duhovniki sprejmejo s posvečenjem. Kongregacijo sestavljajo trije uradi, in sicer:

Urad za kler obravnava pobude za svetost duhovnikov, skrbi za stalno intelektualno in pastoralno izpopolnjevanje klera (škofov, duhovnikov in diakonov), nadzira stolne kapitlje, pastoralne in duhovniške svete, župnije, župnike ter vse klerike.

Urad za katehezo je odgovoren za versko vzgojo in izobraževanje vernikov. Njegove naloge so: izdajanje norm za katehezo in nadzor nad potekom kateheze, potrjevanje katehetskih pripomočkov in katekizmov posameznih škofovskih konferenc, pa tudi pomoč katehetskim uradom.

Urad za administracijo je odgovoren za nadzor nad upravljanjem dobrin, ki so last cerkveno-pravnih oseb (škofij, župnij), ter za vzdrževanje duhovnikov.

Od oktobra 2006 je prefekt Kongregacije za kler kardinal Cláudio Hummes OFM.


Kongregacija za zadeve svetnikov (Congregatio de Causis Sanctorum)


Kongregacija za zadeve svetnikov, ki ji od leta 1998 predseduje kardinal José Saraiva Martins, je pristojna za vodenje postopkov za razglasitev blaženih, svetnikov in mučencev, ki so na izjemen način živeli vero ali zaradi vere darovali svoje življenje.

Postopek beatifikacije oz. kanonizacije se običajno začne v domači škofiji, in sicer na pobudo vernikov. Škof, v čigar škofiji je Božji služabnik živel domnevno svetništvo, je pristojen za začetek postopka in za imenovanje postulatorja – osebe, ki doma zbira dokaze, ki potrjujejo posameznikovo svetništvo in jih nato posreduje na Kongregacijo.

Če je postopek na škofijski ravni uspešno zaključen, ga prevzame v obravnavo Kongregacija za zadeve svetnikov. Na osnovi njenih zaključkov papež ali njegov pooblaščenec razglasi novega blaženega oziroma (na naslednji in zadnji stopnji) novega svetnika. Papež Janez Pavel II. je 19. septembra 1999 v Mariboru slovesno razglasil prvega slovenskega blaženega, mariborskega škofa Antona Martina Slomška (1800–1862) V Cerkvi na Slovenskem sta bila poleg tega zaključena škofijska postopka za beatifikacijo mučenca Lojzeta Grozdeta (1923–1943) in nadškofa Antona Vovka (1900–1963). Postopki zbiranja podatkov in dokazov za škofa Ireneja Friderika Barago (1797–1868), škofa Janeza Frančiška Gnidovca (1873–1939), za mistikinjo Cvetano Priol (1922–1973) in mučenca Danijela Halasa (1908–1945) še potekajo. Postulator msgr. dr. Peter Kvaternik pa zbira dokazno gradivo za skupino mučencev XX. stoletja, ki so v času 2. svetovne vojne (1941–1945) in po njej zaradi vere umrli mučeniške smrti.