Po večletni obnovi so v Rimu minuli torek javnosti predstavili katakombe sv. Domitile. Med obnovitvenimi deli so na dan prišle številne poslikave iz 3. in 4. stoletja. Poleg natančne dokumentacije o 82 poslikavah je Nemški arheološki inštitut v zadnjih treh letih pripravil tudi tridimenzionalno digitalno rekonstrukcijo podzemnih grobnic.

Katakombe v bližini Via Ardeatina se v štirih nadstropjih raztezajo preko desetih hektarjev površine in veljajo za največje v italijanski prestolnici. Dvanajst kilometrov dolgi hodniki skrivajo 26.250 grobov.

Arheolog Fabrizio Biscotti je izpostavil znova odkrito slikarsko zapuščino. Umetnine iz okoli 50 rimskih katakomb skupno predstavljajo »najbolj konkretno in najbolj berljivo pričevanje« krščanskega odnosa do smrti. Kot najpomembnejše znanstveno odkritje Biscotti ocenjuje razkritje dveh slikovnih programov iz Konstantinovega obdobja (4. stoletje). Poslikave, skrite pod črno plastjo, so zdaj znova vidne zahvaljujoč laserski tehnologiji.

Katakombe sv. Domitile so nastajale od 2. stoletja dalje v južnem predelu Rima. Njihov pomen se je še povečal, ko je papež Damaz I. (366-384) na tem kraju spodbudil češčenje rimskih svetnikov, denimo vojaških mučencev Nereja in Ahileja. Priljubljen je bil tudi grob mučenke Petronile, v kateri je ljudska pobožnost prepoznala krščenko apostola Petra.

Ko je po zatonu Rimskega cesarstva negotovost v deželi naraščala, je dal papež Leon III. (795-816) posmrtne ostanke mučencev prenesti v cerkev sv. Nereja in Ahileja pri Karakalovih termah. Katakombe sv. Domitile so utonile v pozabo in so bile znova odkrite šele v 16. stoletju. Temeljitejša znanstvena raziskava je sledila sredi 18. stoletja.

Cerkveno zgodovinski pomen so v sodobnejšem času grobnice dobile po t. i. sporazumu o katakombah, ki je bil v podzemnih hodnikih sklenjen novembra 1965, le nekaj tednov pred zaključkom drugega vatikanskega cerkvenega zbora. V njem je 40 škofov z vsega sveta zagotovilo svojo bližino ubogim.

Vir: Kathpress
Foto: splet / Wikipedia