Papež je med včerajšnjo splošno avdienco vernikom približal Jezusovo hvalnico, o kateri beremo v desetem poglavju Evangelija po Luku: »Prav tisto uro se je razveselil v Svetem Duhu in rekel: 'Slavim te, Oče, Gospod neba in zemlje, ker si to prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem. Da, Oče, kajti tako ti je bilo všeč. Vse mi je izročil moj Oče. Nihče ne spoznava, kdo je Sin, razen Očeta, in nihče, kdo je Oče, razen Sina in tistega, komur hoče Sin razodeti'« (Lk 10,21-22).

Kot poročajo pri Radiu Vatikan, je Benedikt XVI. izpostavil, da se tudi mi lahko v molitvi obrnemo na Boga z otroškim zaupanjem ter ga kličemo z imenom Oče. A imeti moramo srce malih, ubogih v duhu, da bi tako priznali svojo nesamozadostnost, priznali, da svojega življenja ne moremo graditi sami, ampak da potrebujemo Boga, potrebujemo to, da se z njim srečamo, ga poslušamo in mu govorimo. Po besedah svetega očeta nas namreč molitev odpira, da sprejmemo dar Boga, njegovo modrost, ki je Jezus sam, da izpolnimo Očetovo voljo za naše življenje in tako najdemo okrepčilo v naporih na naši poti.

Benedikt XVI. je med katehezo izpostavil nekatere vidike Jezusove molitve, o kateri poleg Luke govori tudi evangelist Matej. Kot je dejal papež, Jezus z besedami 'Slavim te, Oče' izrazi svoje popolno priznanje delovanja Boga Očeta, obenem pa tudi svoj zavestni in vesel pristanek na Očetov načrt. Hvalnica veselja je vrh molitvene poti, v kateri se jasno pokaže globoka in tesna povezanost Jezusa z življenjem Očeta v Svetem Duhu. Jezus Boga imenuje Oče, kar izraža njegovo gotovost v to, da je Sin, da je v tesnem in stalnem občestvu z Njim, to pa je tudi središčna točka in vir vsake Jezusove molitve.

Jezus Očeta poimenuje tudi 'Gospod neba in zemlje'. Tako povzame vero v stvarjenje sveta in spomni na besede iz Geneze, da je 'v začetku Bog ustvaril nebo in zemljo' (Mz 1,1). Jezus tako z molitvijo osveži biblično pripoved o zgodovini Božje ljubezni do človeka, ki se začne s stvarjenjem sveta.

Jezus v svoji molitvi izrazi veselje, da je Oče svoje skrivnosti 'prikril modrim in razumnim, razodel pa otročičem'. Božje razodetje se ne odvija po zemeljski logiki, je dejal papež, pač pa je Bog uporabil drugačen način: naslovniki njegovega sporočanja so bili ravno 'mali'. To je Očetova volja in Sin nanjo pristane z veseljem, izrazi pa jo tudi v molitvi Očenaš: 'Zgodi se tvoja volja kakor v nebesih tako na zemlji.'