V torek, 25. 11. 2014, je bil v dvorani Teološke fakultetešesti Nikodemov večer z naslovom Obrobje kot izziv.

Začetek je glasbeno popestril Primož Križaj. Sledil je uvodni nagovor, preko katerega nas je v tematiko uvedlapovezovalka večera, Živa Štiglic, z besedami: »Majhen in krhek človek je vednov središču odrešenjskega poslanstva Jezusa Kristusa in Cerkve.«

Sledili so nagovori štirih gostov. O izzivih obrobja je prvi spregovoril ImreJerebic, generalni tajnik Slovenske Karitas. Karitas je opisal kot ljubečoskrb Cerkve za ljudi v stiski, ki jo predstavlja 9400 prostovoljcev. Prav tako siKaritas upa biti glas revnih v naši družbi. Karitas pa je tudi v službičloveškega dostojanstva. »Gre za veselje, da nekomu vračamo to dostojanstvo inda smo predani tistim, ki se nam zaupajo.«

Peter Kokotec, župnik župnijeČrnomelj, ki je v okviru katoliške cerkve pristojen za  pastoralo Romov, je poudaril, da smo najprejljudje, ki živimo svojo kulturo v svojih danostih in zmožnostih. »PastoralaRomov je v cerkvi na Slovenskem najprej prihod do Romov. Ne glede na to, kdo inkakšen je.« Dodal je, da je potrebno pokazati različne pastoralne poti doRomov, saj »v cerkvi ni ne Roma ne Slovenca, ampak smo vsi bratje in sestre. Vcerkvi velikokrat nimamo dovolj pogumnih ljudi, ki bi si upali iti na obrobje.«

Nina Stenko Primožič pomaga žrtvamtrgovine z ljudmi. »Pri svojem delu pogosteje kot materialno uboštvo vidimouboštvo duha, razvrednotenje človeškega dostojanstva, in nenazadnje uboštvokristjanov, ki nis(m)o zmožni čutiti sočutja, krščanske ljubezni do duhovnerevščine, uboštva, ponižanja telesa in duha, ampak trosijo predvsem zgražanje.«
Iti na obrobje pomeni dihati z obrobnimi, se veseliti z njimi, z njimipreživljati stiske, in kdaj tudi doživljati podobno zapostavljanje.

Rafo Pinosa, duhovnik salezijanec inprostovoljec na Skali, mladinski ulični vzgoji, je kot obrobje pluralnega svetaprepoznal vse tisto, kar ni »in«. »Če hočem iti na obrobje, moram prvodefinirati samega sebe. Dokler sebe ne vključimo v glavni tok, tako dolgone  bomo ničesar spremenili.« Meni,da jenajvečji problem obrobja to, da obrobje nas ne potrebuje, pač pa mi potrebujemonjega. Mi, ki se imamo za drugi ali prvi svet, nujno potrebujemo tretji svet,  da smo pomembni.