To nedeljo bo množica mahala in vzklikala Jezusu, ki prijaha na oslu (kar se mi je zdel še kar zabaven prizor), čez nekaj dni pa ga bo ista množica obsodila in vpila: »Križaj ga! Križaj ga!«? Kako lahko ena skupina ljudi v le nekaj dneh popolnoma spremeni prepričanje o posamezniku in mu želi grozljivo smrt? To spoznanje me je zelo prizadelo in na vsakem blagoslovu beganc pred našo domačo cerkvijo sem kot pripadnica z zelenjem mahajočega ljudstva čutila kolektivno težo, sram in odgovornost.

Ta svetopisemski dogodek bi bil zagotovo še danes zanimivo izhodišče za kakšno študijo psihologije množic. Značilnosti množičnih gibanj so namreč prav to: iracionalnost, impulzivnost, čustveni odzivi, dovzetnost za različne sugestije in anonimnost brez odgovornosti. Avtor teorije psihologije množic je prepričan, da je množico mogoče z neko naključno idejo pripraviti k herojskim, pa tudi h kriminalnim dejanjem. Če se ozremo po trenutnem svetovnem dogajanju ali pa samo nekih splošnih trendih naše družb...