Medsebojno pomirjanje pomeni, da si zakonca pomagata pri pomiritvi in uravnavanju čustvenih stanj. Gre za naravno, telesno in psihološko sposobnost, da če smo v prisotnosti varne in odzivne osebe, lažje uravnavamo stres, tesnobo ali jezo. Primer: namesto da zakonca napademo (ko pride domov in opazimo, da je rahlo »nataknjen«) ali se preventivno distanciramo, ga vprašamo: »Si imel težek dan? Povej mi, kaj se je zgodilo.« Ponudimo mu potrpežljivost, naklonjenost in smo pripravljeni z njim zdržati – mu posoditi svoj »pomirjevalni sistem«, ker je njegov trenutno preobremenjen oz. ne deluje. Ta proces, ki mora delovati v obe smeri – od moža do žene in od žene do moža – vključuje zavestno uporabo empatije, prisotnosti in prijaznosti, ko je drugi v stiski. Gre za to, da smo čustveno dostopni in sočutni, ko sozakonec doživlja stres ali čustveno bolečino. Pri tem ne gre za reševanje problema ali iskanje rešitev, temveč biti z drugim (so-čutiti) v njegovem doživljanju.

Ta vrlina ali veščina pove...