Zapri
Iskanje

Sv. Hieronim - od jeznega preklinjevalca do blagega učitelja

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 29. 09. 2021 / 20:45
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.09.2021 / 12:20
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Sv. Hieronim - od jeznega preklinjevalca do blagega učitelja

Sv. Hieronim - od jeznega preklinjevalca do blagega učitelja
Na predvečer sv. Hieronima je br. Miran Špelič v Emonski krstilnici daroval mašo v latinskem jeziku FOTO: Ksenja Hočevar
Na predvečer sv. Hieronima je bilo v Emonski krstilnici, kjer so v davnih časih krstili naše prednike, na kraju, kjer so Emonci postajali kristjani, kot že zadnjih nekaj let – po 1600 letih – spet bogoslužje. Mašo v latinskem jeziku je daroval frančiškan br. Miran Špelič.

»Latinščina je bila jezik naših prednikov, naših krajev, naše zgodovine, naše Cerkve. Je jezik, ki nas povezuje v veliko občestvo, je jezik sv. Avguština in sv. Hieronima. Je govorica Cerkve, ker se je v tem jeziku molilo in prepevalo na vseh koncih sveta,« je br. Miran Špelič v začetku maše pojasnil, zakaj bogoslužje v latinskem jeziku (in po obredu Pavla VI.): »Četudi v latinščini ne molimo in mašujemo pogosto, nas jezik veže z našimi koreninami. Tudi če ne znamo več sklonov ali smo kakšno izgovorjavo že pozabili, je tu jasna vez: nismo od včeraj in nismo samo za jutri – smo od davnih časov in smo za večnost.«

 Br. Špelič je dejal, da so Hieronimova pisma prijateljem izpred več stoletij namenjena tudi nam danes FOTO: Ksenja Hočevar

150 Hieronimovih pisem na 1500 straneh

V nagovoru je br. Špelič govoril o Hieronimovih zbranih pismih, ki bodo konec tega leta izšli v slovenskem prevodu. »Hieronim, naš rojak, težak po karakterju, da bi se mu verjetno marsikdo ognil, po drugi strani pa taka blaga duša, da so mnogi hrepeneli, da bi vsaj od daleč dobili od njega kako vrstico ali vsaj besedico,« je dejal br. Miran in dodal, da v svojih pismih stopa pred nas v vsej svoji širini, »od jeznega preklinjevalca do blagega učitelja«. Pisma bodo izšla v treh zvezkih, vsega skupaj na 1500 straneh. Zbranih pisem je 150, so pa po besedah br. Špeliča neenakomerne dolžine: nekatera le deset ali petnajst vrstic, druga tako dolga, da bi bila lahko samostojna knjižica, tudi 50 strani in več.

 Maša je bila v latinščini, v jeziku, ki nas veze z našimi koreninami. Zbrani v emonski krstilnice so sodelovali s pomočjo napisanih molitev FOTO: Ksenja Hočevar

Nekatera pisma so prava študijska literatura.

»V pismih se Hieronim razkrije v vsej svoji širini: od srednje mladih let, ko je prvič šel v puščavo, to je bilo v 70 letih 4. stoletja, pa 50 let pozneje, ko je v Betlehemu odšel v nebeško kraljestvo. Vseh teh 50 let Hieronimovega življenja se zrcali v teh pismih,« je dejal br. Špelič in dodal, da je v pismih tudi veliko literarnih zvrsti: od pisem, ki jih je pisal prijateljem, kjer je nekaj novic, nekaj opravljanja, malo spodbud in vabil, naj vendarle pridejo kaj na obisk, do polemičnih pisem, ko, kot je dejal br. Špelič, »bolj napada, kot bi vabil, bolj odganja in očita, očitki pa so prefinjeno izraženi.« Nekatera pisma so prava študijska literatura, je dejal br. Miran, so razlaga, komentar svetopisemskih odlomkov.

Hieronimov prevajalski credo

Spet v drugih pismih uči prevajanja in pojasnjuje, zakaj on tako prevaja. »Poda svoj prevajalski credo,« je dejal br. Miran in dodal, da so pisma tudi pravi pedagoški priročniki, »kako postati dober menih, devica, vdova, vstopal pa je je tudi v teološke debate.« Po besedah br. Špeliča so v izbranih pisma tudi tolažilna pisma ob smrti bližnjih, v katerih tolaži in spodbuja, spet v drugih pa spregovori o čisto duhovnih vprašanjih, kot je mučeništvo. 

Sv. Hieronim prek pisem stopa v stik z vsemi nami danes.

Da je Hieronim vedel, da se bodo pisma zbrala, je dejal br. Miran: »Sam je poskrbel za kopije, zato lahko rečemo, da so pisma namenjena tudi nam. Pa ne le tista dva pisma, ki jih je napisal v Emono. Pisem ni lahko brati, včasih so dolgočasna, drugič preostra, zato je treba pristopati s previdnostjo in naklonjenostjo. Prek pisem stopa v stik z vsemi nami danes,« je dejal br. Špelič. Pisma je 17 prevajalcev prevajalo 80 let, zadnji dve leti bolj intenzivno.

 Maša je bila v Arheološkem parku, zgodnje krščanskem središču Mestnega muzeja, na kraju, kjer je bilo v 4. in 5. stoletju središče kristjanov v Emoni, s krstilnico in baziliko FOTO: Ksenja Hočevar 

Oglejska škofa in Romarica Egerija

Ob koncu maše je br. Jan Donimik Bogataj predstavil še tri knjige, ki so v zadnjem času izšle pri Mohorjevi založbi: Knjigo z besedili Kromacija Oglejskega, kjer razlaga Matejev evangelij in zbirko govorov za najrazličnejše priložnosti. Aprila je izšel prevod besedil Fortucijana Oglejskega, predhodnika Kromacija, živel je sredi 4. stoletja, besedila so 1500 let ležala v pozabi; ob sv. Viktorinu Ptujskem gre po besedah br. Jana Dominika za najstarejšo latinsko razlago evangelijev. Tretja knjiga pa je Romarica Egerija, najpomembnejšo avtorico krščanske antike.

Kupi v trgovini

Razprodano
24,00€ Poglej izdelek: Sveti Hieronim - mož s Krasa
Nalaganje
Nazaj na vrh