Od mrtvašnice do Marijine cerkve

Župnija Maribor – Pobrežje je pretežno poseljeno območje, brez nekdanje tekstilne in gradbene dejavnosti, brez nekdanjih kmetijskih površin, ki so v večini postale zazidalno območje. V župniji so v večini priseljenci z različnih območij: Slovenskih goric, Haloz, Prekmurja in obmejnih hrvaških krajev. Cerkev ob pokopališču Ozemlje Mestne četrti Pobrežje se prekriva z mejami župnije. Trenutno število prebivalcev je okoli 14.000. Zaradi načrtovane novogradnje stanovanjskih blokov bo število močno naraščalo. Katoličanov naj bi bilo 8.500, nedeljnikov naštejejo različno, ker mnogi odhajajo na deželo in jih pride k maši na primer 158, poroke imajo štiri in še tri drugod, krstov je 13. Veliko imajo pogrebov, 117, nekaj tudi iz tujine, ker stoji cerkev tik ob centralnem mariborskem pokopališču, od tod župniki mestnih župnij pospremijo v večnost svoje župljane. Pomoč kaplanov V župniji so kar tri devetletke, a pri verouku je, kot pove župnik Stanko Praznik, porazen osip. »Mnogim so vse obšolske dejavnosti pomembnejše od verouka.Sprašujem se, kje so otroci staršev, s katerimi smo se redno srečevali pri verouku? Smo sejali v veter ali na kamnita tla? Tako ni čudno, da je pri verouku le 57 otrok, prvoobhajancev 11 in birmancev 16.« Hvaležen je katehistinji Martini Dvornik in nekdanjemu kaplanu, zdaj župniku na obeh Polskavah, Marjanu Rističu, ki sta prevzela to pomembno poslanstvo. Brez kaplana na tako veliki župniji ne bi zmogel. Pomlajena ŽPS Izvolili so nov ŽPS in ŽGS, ki se vsak s svojim poslanstvom vključujeta v delo na župniji, kar je zahtevna in odgovorna naloga in pomoč župniku. Vlasta Praprotnik, tajnica ŽPS, pove, da ji je všeč, da je sedanja sestava ŽPS pomlajena in osvežena z ljudmi, ki so pripravljeni stopiti skupaj, sami poprijeti za delo ali poiskati pomoč širše v župniji. »Vsi si prizadevamo, da bi se župljani bolj odzivali na dogodke v župniji in se preko njih ne le povezali, ampak tudi bolje spoznali med seboj, si bolj zaupali, izgubili predsodke drug o drugem, skratka se veselili drug drugega in se spoštovali. Zadnji veliki dogodek v župniji – posvetitev naše cerkve – je pokazal, da smo razpeli prava jadra, zaradi katerih plujemo v pravo smer pod vodilom: »Marija, Mati Cerkve, prosi za nas.« Doda, da je že blaženi A. M. Slomšek spoznal, da zgolj tožiti nad slabimi časi ne poboljša sveta, ampak si moramo vsi skupaj prizadevati za boljše čase. »... vsak naj stori v svojem stanu, kolikor premore, in hitro bo boljši svet. /.../ Po boljših ljudeh skrbimo za boljše čase.« Pevci in strežniki Karitas že več mandatov skrbno vodi Martina Kajtna. Za pevski zbor župnik pove, da potrebuje pomladitve, saj leta prinašajo svoje ovire in so potrebne sveže moči. »Organist in pevovodja Robert Kamplet ne more ustvarjati brez pevcev. Težko je navdušiti šolarje za službo ministrantov. Menim, da so tukaj težave bolj pri starših, ki se bojijo, da bi se kdo med fanti 'okužil' in se odločil za duhovniški poklic. Če želimo v prihodnje več mladih duhovnikov, je treba ta strah pregnati in spodbuditi mlade k bližini oltarja. Večina sedanjih duhovnikov nas je izšla prav iz vrst ministrantov. Vesel sem sedanjih starejših fantov, ki še vedno radi pristopijo k strežbi pri oltarju, čeprav so že študenti ali v poklicu.« Sodelovanje gasilcev V župniji s prebivalci, ki so oddaljeni od Cerkve, ni napetosti. »Spoštujemo se in tudi sodelujemo, kjer so potrebe,« pove župnik in ob tem izpostavi zelo dobre odnose z gasilci, ki so redni sodelavci tudi pri slovesnostih, kot je velikonočna procesija, Florjanovo praznovanje in tudi druga pomoč. »Po covidu župniki ugotavljamo, da je pri bogoslužju prišlo do spremembe in upada nedeljskega obiska pri mašah. Mnogi, ne le ostareli, se zanašajo na gledanje televizijskih prenosov maše, kar za zdrave prav gotovo ni opravičljiva odsotnost. Kako slastne jedi ponujajo reklame na TV ekranih, a od tega še nihče ni bil sit! Živi Bog med nami v evharistiji je samo pri živi prisotnosti in sodelovanju občestva v cerkvi,« spomni. Dolgo zidanje cerkve Ker v župniji niso imeli primerne župnijske cerkve in prostorov za pastoralno delo (kapela na pokopališču, župnišče in veroučni prostor sta bila v nekdanji mrtvašnici), so bili prisiljeni graditi novo župnijsko središče. Začeli so leta 1987 in jo dogradili leta 1995, nato so jo opremljali še vrsto let. Letos 14. junija so novozgrajeno cerkev posvetili in je tako tudi uradno postala župnijska cerkev Marije, Matere Cerkve na Pobrežju. Župnik Stanko Praznik je povedal, da je bila pot dograditve nove cerkve dolga. Upam, da bodo zanamci lepo skrbeli za njeno materialno in duhovno rast. »Sedanja generacija jo je zgradila in opremila, da bi prihodnje generacija lahko posvetile vso energijo njeni duhovni rasti.« Sedanjemu župnijskemu občestvu daje vse priznanje za pogumno sodelovanje in vse materialne žrtve pri ustvarjanju župnijskega središča. Ob tem je dejal, da so mnogi dvomili v ta podvig, a jim je z Božjo pomočjo in požrtvovalnostjo uspelo, tudi po priprošnji blaženega škofa Antona Martina Slomška in podpori njegovega naslednika, zdaj upokojenega nadškofa dr. Franca Krambergerja s sodelavci. »Tega se pri Bogu gotovo veseli ustanovitelj župnije, prve v Sloveniji z imenom Marija, Mati Cerkve, blagopokojni škof dr. Maksimilijan Držečnik, velik častilec Marije in Slomška. Naj v njuni nebeški družbi prosi tudi za nas.«

Od mrtvašnice do Marijine cerkve

Od mrtvašnice do Marijine cerkve

Cerkev ob pokopališču

Pomoč kaplanov

Maša in procesija za dež v Retečah

»Marija, pomagaj mi. Ti veš, kaj pomeni zaupati Bogu.«

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.