V številki 1–2 (2018) znanstvene revije Zgodovinski časopis, ki jo izdaja Zveza zgodovinskih društev Slovenije, je objavljenih devet prispevkov.

Leilani Štajer je pod naslovom Zakladna najdba kot primarni zgodovinski vir raziskala vprašanje odkritja, datiranja ter izpovedne vrednosti emonske in čenturske zakladne najdbe, objavljen je tretji del prispevka Izidorja Janžekoviča Mnogo hrupa za mnogo. Od antične Petovione do srednjeveškega Ptuja, Gašper Oitzl piše o gospodarstvu v prostoru Julijskih Alp v srednjem veku, Robert Kurelić o grbu Ulrika II. Celjskega, Metod Šuligoj in Petra Kavrečič pa o začetkih organiziranega razvoja zdravstvenega turizma v pokneženi grofiji Goriško-Gradiški.


Slovencem nenaklonjeni deželni uradnik

Damir Globočnik je raziskal Julija Fränzla viteza Vestenecka (1845–1931), doktorja prava, lastnika gradu Mirna, litijskega okrajnega glavarja in kranjskega deželnega poslanca, ki je spadal med Slovencem nenaklonjene deželne uradnike.

Mateja Ratej je pod naslovom Dolga pot z vešal na svobodo osvetlila mariborski proces iz leta 1935, v katerem sta nastopala karizmatični tihotapec Ivan Markuzzi in odvetnik, primorski begunec Danilo Komavli.

Objavljena sta še dva prispevka v angleščini. Lukaš Novotny piše o internacionalizaciji vprašanja sudetskih Nemcev v drugi polovici tridesetih let dvajsetega stoletja, Anđelko Vlašić pa o spremembah stališč jugoslovanskega tiska do tržaške krize v letih 1945–1975.