Od poskusov »cenzure« do skoraj milijona gledalcev: film Presveto Srce
Od poskusov »cenzure« do skoraj milijona gledalcev: film Presveto Srce
Zakaj tolikšna gledanost
Odgovor na vprašanje, zakaj je nizkoproračunski film z versko vsebino, za katerega je distributer računal na okoli 20.000 gledalcev, dosegel tolikšno gledanost, lahko iščemo najprej v vsebini. Dokumentarno-igrani film povezuje zadnje tri dni Jezusovega življenja z mistično izkušnjo francoske svetnice sv. Marjete Marije Alakok, ki se ji je Kristus prikazal v 17. stoletju v Paray-le-Monialu in ji razodel svoje Srce, obenem pa pokaže, da Jezusovo Srce nima opraviti z zaprašeno zgodovino, pač pa se tukaj in zdaj dotika posameznikov, ki doživljajo osamljenost, neuspeh, bolezen ali iščejo sprejetost in smisel.
Zgodbe ne le verujočih
V slikovno kuliso igranih prizorov Jezusovega življenja in mistične izkušnje francoske svetnice so postavljena razmišljanja teologov, večinoma duhovnikov, o mistični izkušnji in sporočilu, ki ju je prejela sv. Marjeta Marija, in o duhovnosti Jezusovega Srca, ob njih pa zgodbe posameznikov, ne le tistih, ki že verujejo, pač pa tudi tistih, ki so se znašli v zahtevnih situacijah in jim je srečanje z ljubečim Jezusovim Srcem preokrenilo življenje.
FOTO: KREA Film-Makers
»Bog vstopi skozi naše razpoke«
V filmu se med drugim srečamo z nedavno spreobrnjeno poklicno nogometašico Zoe, Rodriguom, nekdanjim preprodajalcem mamil, Louisom, bolnikom z nevrodegenerativno boleznijo, zakoncema z izkušnjo duhovnih vaj, potomcem znanega slikarja in mnogimi drugimi. Po besedah Stevena Gunnella, ki je skupaj z ženo Sabrine režiral film, se je vsakega od njih Jezus dotaknil v njihovi ranljivosti. »Bog vstopi skozi naše razpoke, to je skupna točka vseh pričevalcev. Le Jezus zmore to storiti.«
Režiserja Steve in Sabrina Gunnell. FOTO: KREA Film-Makers
Prav te raznolike življenjske zgodbe, s katerimi se gledalec v tem ali onem oziru zlahka poistoveti in poveže s svojo zgodbo, občinstvo pripravijo do joka, na trenutke do smeha, marsikdaj pa do globljega razmisleka.
FOTO: KREA Film-Makers
Režiserjev osebni padec in izkušnja miru
Režiserja, ki sta leta 2012 ustanovila svojo producentsko družbo Krea film-Makers, sta film z intenzivnim sporočilom, v katerem so pričevanja njegova močnejša plat, ustvarila tudi na podlagi lastne življenjske izkušnje. Steven, ranjen zaradi zgodnjega očetovega odhoda iz njegovega življenja, je bil član boys banda Alliage, ki je v Franciji zablestel ob koncu devetdesetih let, slavi pa je sledil grob padec v zadolženost, zavrženost in depresijo.
Po nenadnem izkustvu »žive in otipljive Božje navzočnosti«, ko »je prvič v življenju začutil, kako ga preplavlja mir«, je spoznal Sabrine, ki je prav tako do osebne vere prišla pozneje, v času odraslosti.
FOTO: KREA Film-Makers
Obrisan prah z osrednje resnice krščanstva
»Svet umira, ker ne ve, da je ljubljen,« slišimo v filmu. Gunnellova, ki si nikoli nista mislila, da bosta snemala film o Kristusu, sta, ko sta prepoznala klic, to storila iz globokega prepričanja in želje, »da bi ljudje razumeli, da jih ljubi to Srce, ki jih želi potolažiti in rešiti«. Pascal Ide, duhovnik pariške nadškofije, je dejal, da je ta film »obrisal prah« in »depolitiziral osrednjo resnico krščanstva, ki je, da je Bog postal Srce«.
Louis Bouffard, invalid z mišično distrofijo, zaradi katere je popolnoma odvisen od pomoči drugih in zagovornik hudo bolni in invalidnih oseb. FOTO: KREA Film-Makers
Če je v svetopisemskem pojmovanju srce ne le sedež občutij, ampak izraz celotne osebe, tudi Jezusovo Srce ni le organ, temveč živa podoba Njegovega načina ljubezni – ljubezni, ki vidi, razume, sprejema in preobraža, so zapisali na spletni strani Založbe Emanuel, ki je film pripeljala v Slovenijo. Vsebinsko sporočilo podkrepi skrivnostna glasba z godali, zborom in zvočnimi učinki, ki posnemajo bitje srca.
Od prepovedi do prepoznavnosti
Ustvarjalci najbrž niso računali z medijsko pozornostjo, ki je je bil film deležen v Franciji. Ko pri podjetju MediaTransports, ki odloča o objavi oglasov na železnicah in v pariškem mestnem prometu, niso želeli sprejeti oglasov za film zaradi njegove »konfesionalne in prozelitske narave« in ko je župan Marseilla prepovedal predvajanje filma v občinskem kinu (prepoved je pozneje na podlagi sodbe sodišča moral preklicati), so polemike prispevale k odmevnosti in prepoznavnosti filma.
Vinz Le Mariachi, glasbenik in avtor avtobiografske knjige o odraščanju brez očeta. FOTO: KREA Film-Makers
»Dovolj je Jezusa postaviti na sredo trga,« je v pogovoru za tiskano Družino, ki bo objavljen prihodnji teden, dejal režiser Steven Gunnel, »dovolj je usmeriti žaromete vanj. To na začetku ustvari napetosti, a zatem, kot kažejo pričevanja, ki smo jih prejeli, veliko ljudem spremeni srca in življenja.«
Časi spreminjajo in, kot pravi Hubert de Torcy, predstavnik francoskega distributerja filma Saje, v nasprotju z vsiljenimi predstavami krščanski filmi ne zanimajo (več) le ozkega kroga poznavalcev in so čedalje bolj sprejeti. »Žeja po presežnem, žeja po Bogu je v vsakem človeku,« pravi. V Skupnosti Emanuel in Založbi Emanuel, ki sta film pripeljala v Slovenijo, so povedali, da si želijo, da bi sporočilo o Božji ljubezni slišali vsi. »Krščansko izhodišče je jasno, vendar univerzalne teme omogočajo iskren ogled in pogovor tudi gledalcem zunaj cerkvenega okolja,« so zapisali.
Sporočilo za Slovence
»Film pokaže, da Božja ljubezen ni nedosegljiva, ampak nam prihaja nasproti, če smo le minimalno odprti zanjo. Zato ga želimo ponuditi v javnih prostorih, ker je Božja ljubezen namenjena vsem,« pravi Helena Reberc iz Skupnosti Emanuel. Slovenci to sporočilo potrebujemo, meni, med drugim tudi zato, ker smo zelo »kritični in morda še bolj samokritični«. »Včasih se sprašujem, ali nam ne manjka nekaj v osnovnem občutku ljubljenosti, vrednosti, ki je ni potrebno dokazovati.«
Duhovnik Joel Guibet, pisec knjige o duhovnosti Jezusovega Srca. FOTO: KREA Film-Makers
V slovenskih kinih od srede oktobra
Predvajanje filma v Sloveniji je kinematografom v Sloveniji ponudila Založba Emanuel. V rednem sporedu bo na ogled v Odiseji v Ljubljani od 15. oktobra naprej in od v Mariboxu v Mariboru, po več slovenskih mestih pa se za predvajanje še dogovarjajo. Režiserja filma se bosta udeležila premiere 6. oktobra v Ljubljani (premiera v Mariboru bo 13. oktobra v Mariboxu) in pogovora z njima 7. oktobra na Rakovniku.



