ANDREJA: Odpuščanje bivšemu možu in sebi

Ko je najin zakon razpadel, se mi je podrl svet. Ločitev ni pomenila le izgube moža, temveč tudi izgubo sanj, smisla, upanja, samopodobe in vere v prihodnost. Kljub bolečini in temi se zaradi otrok nisem hotela predati sovraštvu, saj sem se zavedala, da bi s tem najbolj prizadela hčerki. V nekem trenutku sem spoznala, da moram spoštovati svobodno voljo moža, saj tudi Bog, ki vse ve, človeku prepušča svobodno odločitev. In na koncu lahko le On sodi, kaj je prav in kaj narobe. V molitvi, veri ter podpori prijateljev in duhovnikov sem našla moč za odpuščanje ne le bivšemu možu, temveč tudi sebi. S tem se je začela pot ozdravljanja odnosov, predvsem starševskega, ki ostaja tudi po ločitvi. V času po ločitvi mi je bil Bog najbližji. Včasih sem skoraj telesno čutila njegovo prisotnost, drugič me je nagovoril po ljudeh, ki so mi v najtežjih trenutkih prišli naproti, po spovedi ali pri maši. Posebej mi je ostal v spominu duhovnikov stavek, da si otroci ...