Zgodba o preroku Jonu nam govori o velikem zaupanju Boga v človeka. Pri razumevanju je dobro, da ozavestimo, da ne gre za zgodovinsko, ampak teološko knjigo, protagonist dogajanja pa je Gospodova beseda. Duhovne vaje v zavetju karmeličanskega samostana so nam pomagale, da smo povezani v občestvu Božji besedi prisluhnili in jo s pomočjo razlag Marka Rijavca razumevali.

Vstani in kliči!

»Vstani, pojdi v Ninive … Jona pa je vstal, da bi zbežal v Taršiš, proč od Gospodovega obličja« (Jona 1,2-3). Ko se z Bogom ne strinjamo, nemalokrat hočemo tako kot Jona stran od njegovih klicev, želja in nočemo imeti nič z njim. To je podoba otroške vere. »Odraslost na poti vere pa pomeni stopiti v odnos in tam ostati,« poudari Marko. »Vedno smo na poti od otroške trme do odrasle odgovornosti.« Bog ostaja potrpežljiv. Trikrat je klical Jona – znamenje neskončne Božje potrpežljivosti.

»Šel je v Jafo in našel ladjo, ki je šla v Taršiš« (v nasprotno smer od Niniv, da bi zbežal od Gospoda). »Gospod pa je zag...