Od zasvojenosti do svobode: kako je vera rešila zakon

Ime Giff Lasta se je v slovenskih katoliških krogih začelo pojavljati pred kratkim, ko je med moškimi zakrožila njegova knjiga Pot mladeničev z dekleti. Ameriški anglikanec, ki je med drugim ustanovitelj programa Reforged Marriage (sl. Ponovno skovani zakon), je sicer programski inženir, mož ženi Ashley in oče štirih sinov. Nekega dne mu je vodja mladinske skupine v njegovi cerkvi omenil, da fantje iz njegove skupine potrebujejo nekaj, kar bi jih pripravilo na pravo moškost, na zakon. Ker je Giff premagal zasvojenost s pornografijo, je bil pravi naslov za to. Imel pa je težavo, katero knjigo bi jim lahko priporočil v celoti, zato je napisal svojo. Tako je lani izšla knjiga Pot mladeničev z dekleti, ki govori o tem, kaj pomeni biti moški, ko si v odnosu z dekletom. Površinsko bi ji lahko rekli »vodnik za zmenke«, pravi Giff Lasta, ki ga je po naključju na omrežju X odkrila Mica Škoberne, njen mož Nejc Škoberne je z njim vzpostavil stik, prejel njegove še neobjavljene zapise in dal pobudo za prevod knjige, še preden je izšla v angleščini. Na povabilo pobudnika in izdajatelja slovenskega prevoda je te dni avtor gostoval v Sloveniji. Zakaj ste se odločili, da se v javnosti pojavite pod psevdonimom Giff Lasta? Ena mojih najljubših knjig, v bistvu romanov, je knjiga Michaela O'Briena. Naslov je The Island of the World. Pravim ji Les miserables 20. stoletja. Je zgodba o Božjem zasledovanju človeka v težkem obdobju njegovega življenja. Glavnemu književnemu junaku je ime Josip Lasta. Dogaja se na Hrvaškem. Preprosto gre za roman, ki ga obožujem, in ko sem začel objavljati na internetu, sem uporabljal spletno ime Lasta, ker mi je bila všeč knjiga in tudi njen junak. Pozneje, ko sem začel objavljati malce bolj javno in sem pokazal tudi svoj obraz, sem želel biti bolj prepoznan, obenem pa sem hotel ohraniti razliko med »norci« s spleta in svojimi prijatelji. V Ameriki vlada kultura izključevanja (cancel culture), v javnosti se dogaja ogromno čudnih stvari, zato želim imeti vsaj malo distance med svojim javnim in zasebnim življenjem. Tako uporabljam svoje pravo ime Giff, kot priimek pa spletni vzdevek Lasta. Torej vaš priimek javno ni znan? Res je, ni znan. Je pa zanimivo zdaj, ko je moja knjiga tako popularna v Sloveniji, da sem ime Lasta izbral po knjigi, ki se dogaja v Titovi Jugoslaviji. To ima svoj smisel in Božji namen je, da sem danes tudi tukaj. Kako ste resnično in globoko spoznali Boga? Vzgojen sem bil v družini, v kateri sta oba starša Kristusa spoznala kot odrasla. Vero sta torej zares izbrala. Zanju je bilo zelo pomembno, da sta videla, da sem tudi sam sprejel vero in spoznal Gospoda. Spomnim se, da sem molil zelo goreče, celo kot otrok. Ne spomnim se časa v svojem življenju, ko ne bi imel odnosa z Bogom. Seveda se je moj odnos večkrat poglobil z več izkušnjami v življenju. To je bil že od otroštva zame tudi dober temelj za življenje. V knjigi pišete o tem, da imamo Kristusovo prirojeno dostojanstvo. Kako je Jezus za vas zgled v vsakdanjiku? Mislim, da je ena od stvari, s katerimi je bil Jezus najbolj zaznamovan v svojem življenju, njegovo globoko zavedanje o poslanstvu. Bil je zelo samozavesten glede naloge, ki mu jo je zaupal Oče. In kako močno povezan je bil z Njim! Vedno je poskrbel za to, da je šel v samoto, proč od drugih, da bi se povezal z Bogom. Nikoli ga niso vodili skriti nameni drugih, nikoli ni bil lutka v igri koga drugega. Kristus je bil v prvi vrsti osredotočen na svojo nalogo, svoj cilj. In iz te polnosti, te moči je dajal drugim ljudem, kazal usmiljenje, radodarnost in sočutje. Ampak to vse je delal iz moči, ne z manipulacijo. Želite nekaj podobnega sporočiti tudi s knjigo? Ja! Preveč krščanskih moških misli, da je krščanska vera zgolj to, da smo prijazni, pasivni. Izzval bi vsakega, da prebere Staro in Novo zavezo, okusi katerega koli od svetnikov v Svetem pismu na tak način. Vedno so bili goreči ljudje, ki so imeli strast. Na poti so storili veliko napak, ampak Bog je bil vesel, da jih je lahko uporabil, usmerjal in spodbujal. Res ne smemo biti pasivni. Bog bo težko kaj naredil s predmetom, ki se ne premika. Moja spodbuda mladim moškim je, naj spoznajo, da jim Bog daje ogenj v srce, da ga uporabijo. Želi videti, kaj lahko z njim naredijo. Knjiga nosi podnaslov Pozabljena krščanska modrost, kako postati moški, ki zmaguje v ljubezni. Kaj vam pomeni zmagovati v ljubezni? Opazil sem, da nekateri ljudje, posebej ženske nasprotujejo, rekoč: »Ljubezen ni vojna, v čem želiš zmagati?« Razlog, da sem uporabil te besede, je, da mislim, da moški potrebujejo tega »bojevitega« duha, tekmovalno jezo. Kaj torej pomeni zmagovati v ljubezni? Pomeni pristopiti k življenju z vsem svojim srcem, ljubiti se z življenjem. Iti v nekaj s celim srcem in vedeti, da nisi ničesar zadržal. Če greš s takim odnosom v življenje, boš ugotovil, da bo to okrepilo, kako te vidi dekle in kako se ona počuti, ko je ob tebi. Nam lahko poveste kaj o svojih preizkušnjah v zakonu in o tem, kako ste jih rešili? Največja stvar, o kateri govorim tudi na koncu svoje knjige, je to, da se je ta moja pot začela z zasvojenostjo s pornografijo, ki je nisem mogel premagati več let. Mislim, da kar 25 let. Temu nisem bil kos kar 15 let zakona. Ko sem se spopadal s tem, mi je pomagal vodja, svetovalec, ki mi je dal nov način, kako naj gledam na ta boj. Temu je rekel »iniciacijski obred sodobnega moškega«. Namen je, da vidiš, da še nisi postal moški, če se še vedno oklepaš pornografije. V tem procesu, ko sem pornografijo čisto odrezal, sem moral čutiti bolečino svojega zakona, ker sem bil že čisto otopel. Ugotovil sem, da spolnost v mojem zakonu ni dobra, zato sem se soočil s tem. Prisiljen sem se bil naučiti nekaj novega. To je bil začetek mojega potovanja, ki je kasneje postalo tečaj za zakon in knjiga. Moral sem najti modrost iz veliko različnih virov. Niti enega pa nisem mogel priporočati naprej popolnoma v celoti. Nekateri so imeli dobre in slabe stvari. Zato sem napisal kar svojo knjigo, čeprav tega nisem načrtoval. Toliko moških je potrebovalo mojo pomoč, pa jim žal nisem mogel priporočiti ničesar, kar bi bilo dovolj dobro. Tako se je vse začelo. Kaj vam pomeni družina, ki je gotovo na vrhu vašega okvirja? Mislim, da na družino ne smemo gledati kot na eno od svojih mnogih prioritet v življenju. Družino moramo bolj videti kot neločljiv del svojega življenja. Nisem samo jaz, moja žena je del mene, moji otroci so del mene. To je boljša miselnost, kot da si rečemo: »Moram usklajevati, kaj potrebujem jaz, kaj potrebuješ ti.« Ne, moram jih narediti za del sebe. To, da gledam na svoje potrebe, potem ni sebično. Ker sem okvir, ki drži skupaj tudi vse ostale v družini. Ne želiš videti napetosti med svojimi interesi in interesi ostalih v družini. Ti interesi so v bistvu isti. Kaj menite, zakaj je ravno v Sloveniji prišlo do takšnega odziva? Zgodba, zakaj sem tukaj, je kar naključna. Prišlo je od nikoder. Zdi se, da ima Bog načrt. Mislim, da počne nekaj močnega v Sloveniji. Nekaj premika v moških srcih. Pri slovenskih moških čutim resen pristop in dojemljivost za sporočilo, ki je morda v Ameriki še preveč skrito. V angleško govorečem svetu je toliko glasov, ki nas vlečejo v vse strani, da se lahko izgubimo v vsem. Tukaj pa vidim neko načrtnost in lakoto. Ne vem ... Ne prihajam z jasno vizijo tega, kaj moški tukaj potrebujejo. Bog počne nekaj, kar se je zdelo naključno in želim vedeti več o tem. Tukaj sem odprtega srca, odprtih oči in ušes, da vidim, kaj ima zame. Pri Njem ni nič naključno. Ko moški zapre vašo knjigo, kaj želite, da stori takoj? Ena knjiga nikoli ne bo dovolj. Moški potrebujemo bratovščino. Stvari, ki se zdijo nemogoče in boleče, lahko ob pomoči bratovščine postanejo vznemirljive, celo zabavne. Najde naj torej brate, ki mu bodo stali ob strani. Poleg tega pa je pomembna tudi telesna aktivnost, ki jo predvsem v Ameriki podcenjujemo. Trening moči bi res priporočil vsakemu. To je šola skrbi zase. Kakšna bi bila vaša najboljša ideja za zmenek? Mislim, da je moja najboljša ideja za zmenek, ki bi jo dal fantom, to, da najdejo nekaj, kar jih veseli. Najdite nekaj, kar imate radi. Veliko fantov misli, da je dober zmenek, če najdejo nekaj, kar ima rada njihova žena ali bo verjetno imela rada, si nadenejo pogumen obraz in gredo zraven. To za ženske ni tako prepričljivo, kot če počneta nekaj, kar moškega veseli. Ko narediš nekaj takega, to naredi z odnosom radodarnega gostitelja, ne da samo posvečaš pozornost dekletu, ampak si vznemirjen, da deliš to z njo.

Od zasvojenosti do svobode: kako je vera rešila zakon

Od zasvojenosti do svobode: kako je vera rešila zakon

Rada opazujem svet

Kje so meje prilagajanja v zakonu?

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.