Na današnji dan pred 10 leti, 16. aprila 2010, smo iz Rima prejeli vest, da se je po dolgi bolezni odšel k Očetu kardinal Tomaš Špidlik. »Vse življenje sem iskal Jezusovo obličje in zdaj sem srečen in miren, ker grem, da ga gledam,« so bile njegove zadnje besede, so nam takrat sporočili prijatelji iz Centra Aletti, s katerimi je moravski jezuit bival dve desetletji.

Rodil se je leta 1919 v Boskovicah na Moravskem. Filozofijo in filologijo je študiral v Brnu, teologijo pa v Maastrichtu in Rimu. Leta 1942 je vstopil v jezuitski red, sedem let pozneje je prejel mašniško posvečenje. Komunistična oblast mu ni dovolila vrnitve na Češkoslovaško, zato je ostal v Rimu. Delal je pri vatikanskem radiu in na Papeškem orientalskem inštitutu nadaljeval s študijem. Dolgoletno izobraževanje ga je med drugim popeljalo tudi v Združene države Amerike, Indijo in v Kongo. Od leta 1990 do smrti je živel in ustvarjal s p. Markom Ivanom Rupnikom in skupnostjo v Centru Aletti v Rimu. Janez Pavel II. ga je leta 2003 imenoval za kardinala.

Kardinal Špidlik je bil profesor na mnogih univerzah po svetu, napisal je približno 70 knjig, doživel je objavo več kot 180 prevodov svojih del, prejel je več častnih doktoratov in številnih priznanj. V domovini Češki mu je takratni češki predsednik Vaclav Havel leta 1998 podelil najvišji državni red, Češka škofovska konferenca pa red sv. Cirila in Metoda za življenjsko delo. Kot duhovni voditelj je spremljal mnoge pomembne osebnosti sedanjega časa, imel je tudi duhovne vaje za papeža Janeza Pavla II. in rimsko kurijo ... Z izjemnim smislom za humor, kot se ga mnogi spomnimo, je nekoč, med enim od številnih obiskov Slovenije, na uredništvu Družine dejal: "Ni me prav nič strah dajati duhovne vaje svetemu očetu, ker on ne more izgubiti vere."

A, kot je sam večkrat dejal, je bilo njegovo življenje predvsem čudovito delo božje Previdnosti. Ob 90-letnici življenja (decembra 2009), le dobre štiri mesece pred smrtjo, je v kapeli Odrešenikove Matere v Vatikanu, ki jo je z mozaiki opremil p. Rupnik z ekipo, teološko vsebino pa snoval tudi p. Špidlik, v navzočnosti jubilanta, njegovih sorodnikov in prijateljev maševal takratni papež Benedikt VI. Dejal je: »Kardinal Špidlík je leta tkal živahno in z mnogih vidikov izvirno teološko vizijo, v katero se organsko stekata krščanski Vzhod in Zahod, ko si medsebojno izmenjujeta darove. Njen temelj je življenje v Duhu, počelo spoznanja: ljubezen, študij: uvajanje v duhovni spomin, dialog s konkretnim človekom: nepogrešljiv kriterij, njen kontekst: vedno živo Kristusovo telo, se pravi njegova Cerkev.«

Ob 90-letnici je p. Rupnik napisal portret p. Špidlika, ki si ga lahko preberete TUKAJ.

Danes, ob 10-letnici smrti, pa je posnel video (s slovenskimi podnapisi):

Pred leti smo v Družinini rubriki na zadnji strani Smeh izbrali nekaj anekdot in šal p. Špidlika. Tri objavljamo, druge najdete TUKAJ.

• »Kaj pomeni en sam las na plešasti glavi?« je p. Špidlik spraševal prijatelje in pokazal na svojo plešasto glavo. Potem je kar sam odgovoril »Spomenik padlim.«

• Kardinal Špidlik je rad omenjal lastno plešo: »Tako star sem že, a imam tako malo sivih las.« Včasih je še dodal: »Veste, ni res, da imam malo las, le glava je prevelika za moje lase.«

• Ko se je bližal njegov 90. rojstni dan, se je v zvezi s to letnico rad pošalil: »Veste, pomembno je le, da pridem do 90. leta, kajti po vseh statistikah sodeč po 90. letu umre izredno malo ljudi.«