Odisej se očitno še vedno ni naveličal vračati. Po treh tisočletjih njegove zgodbe znova polnijo naš kulturni prostor – v knjigah, umetnosti in danes ponovno tudi v veliki filmski pripovedi.

Z njim so se hočeš nočeš ukvarjali tudi prvi kristjani. Homer namreč ni bil le eden izmed starih pesnikov, ampak temelj grškega vzgojnega sistema (paideia). Njegove verze so brali v šolah ter se prek njih vadili v umetelnosti jezika in retoriki. Posebej privlačen je bil Odisej – človek, ki mora na poti premagovati številne nevarnosti in zapeljive glasove. Že grški filozofi so ga razumevali pod moralnim vidikom. Stoiki so v njem videli človeka, ki se ne zlomi pred trpljenjem ali užitkom, platoniki pa podobo duše, ki se vrača proti svojemu pravemu cilju. Kristjani so te podobe prevzeli, vendar jih začeli brati na novo.

Vrnitev v domovino ali
izbira nesmrtnosti

Enega prvih velikih primerov srečanja med Odisejem in krščanstvom najdemo pri zgod-
njekrščanskem filozofu Klemenu Aleksandrijskem ob koncu 2. ...