Odmevi 28/25

Referendum proti zakonu o zastrupljanju bolnikov in starejših Državni zbor bo na julijski seji sprejel zakon, s katerim hočejo vladne stranke uzakoniti medicinsko zastrupljanje bolnih in starejših. Gre za nesprejemljiv in nehuman zakon, ki je v nasprotju z osnovnim pravilom medčloveških odnosov, ki je obsežena v zapovedi: Ne ubijaj. Ta zakon je tudi v popolnem nasprotju z učenjem Katoliške Cerkve. Uzakonitev zastrupljanja bolnih in starejših je nesprejemljiva med drugim iz naslednjih razlogov: 1. Prepoved ubijanja je ena od desetih Božjih zapovedi in temelj sobivanja človeške civilizacije. 2. Vlada mora zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo zdravil in lajšal bolečine, ne pa ubijal. Bolni in starejši potrebujejo in imajo pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, pomoči, sočutja in bližine, ne pa da se jih sili v zastrupitev. 3. Zakon, ki bi omogočil zastrupitve bolnih in starejših, je vladna zdravstvena in pokojninska reforma, s katero hočejo zmanjšati stroške za zdravstvo in pokojnine. 4. Medicinska zastrupitev bolnih in starejših je grozljiv zgled za mlade. Mladim moramo pokazati, da se morajo v življenju boriti, poiskati pomoč in premagovati težave. 5. Medicinska zastrupitev bolnih in starejših je v nasprotju s 17. členom ustave Republike Slovenije, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. 6. Medicinsko zastrupitev so prvi uvedli nacisti. In to celo z isto argumentacijo, kot jo uvajajo golobisti in skrajna levica. Kot smrt iz usmiljenja oz. po nemško Gnadentot. 7. Proti zastrupljanju bolnikov so zdravniki. Zelo tehtni izjavi proti sta izdali med drugim Zdravniška zbornica in Komisija za medicinsko etiko 8. Proti medicinski zastrupitvi bolnih in starejših so se javno opredelile vse največje verske skupnosti v Sloveniji. Katoliška Cerkev, protestantska cerkev, pravoslavna cerkev in islamska skupnost oz. muslimani. Tako krivičnemu zakonu se moramo upreti. Edina možnost je referendum. To pomeni, da bomo morali v 7 dneh potem, ko bo zakon sprejet, zbrati podpise za referendum. V naslednjih tednih je veliko ljudi na dopustih, tako da moramo tisti, ki smo doma, dati res vse od sebe, da bomo v 7 dneh zbrali podpise za zaščito bolnih in starejših pred to res grozljivo grožnjo zastrupitve. Teh prvih podpisov še ni potrebno overiti na upravnih enotah. Podporniki zastrupljanja bolnikov in starejših bodo v kampanji manipulirali z osebnimi pričevanji, kako je zastrupitev bolnika super stvar. Na to moramo biti pripravljeni z globokimi pričevanji o svojih izkušnjah, kako dragoceno je življenje, tudi ko je težko. V okviru priprav na referendum proti zastrupitvi bolnih in starejših zato zbiramo osebna pričevanja o dragocenosti in vrednosti človekovega življenja tudi v času preizkušenj in trpljenja. Pričevanja bomo javno objavljali, da se bo tudi prek njih v javnosti dvigovala zavest o teh ključnih vprašanjih. Pričevanja, prosimo, podpišite z imenom, priimkom in krajem, od kod prihajate (npr. Janez Novak, Sodražica). V primeru, da ne želite, da bi bila vaša ime in priimek objavljena, ju ne zapišite in pod besedilo napišite: anonimno. Vsem vnaprej najlepša hvala, da boste delili svoje pomembne izkušnje in s tem prispevali k bolj pravični in solidarni Sloveniji. Pričevanja pošljite na: info@glaszaotrokeindruzine.si Aleš Primc, Ljubljana Protest proti uničevanju kulturne dediščine Pridružujem se mnenju Stanislava Colariča, objavljenem v zadnji številki Družine. »Kje ste škofje, duhovniki? Čas je, da stopite pred ljudi«, je zapisal v svojem članku. Njegov poziv se nanaša na gradnjo podzemne garažne hiše pod tržnico, ki bi lahko ogrozila najlepši in najbolj dragoceni del baročne Ljubljane s stolnico na čelu. Proti tej gradnji pa se bori le ljubljanski nadškof in nekaj zavednih meščanov. Ljubljanska stolnica pa ni samo ena od ljubljanskih cerkva, je »mati« vseh slovenskih cerkva in je simbol, ki povezuje vse slovenske katoličane, zato so vsi slovenski škofje, duhovniki, pa tudi verniki dolžni, da stopijo skupaj in preprečijo Jankoviću pri izgradnji še ene za staro mesto škodljive gradnje. Tudi če obstoji najmanjša možnost, da se bo zaradi te podzemne garaže počasi, morda desetletja rušil ta del Ljubljane, je ta poseg treba preprečiti. Janković je že večkrat dokazal, da ni sposoben voditi Ljubljane; meščani še vedno nimajo osnovne zdravstvene oskrbe, promet v mestu je kaotičen, Stožice še vedno niso dokončane, Plečnikov stadion je zanemarjen, gradnja njegovega drekovoda bo prej ali zastrupila pitno vodo v Ljubljani ... Ker pa je Janković politično premočan, ga lahko premagamo le z množičnimi protesti. Predlagam, da se v prizadevanje za prepoved te gradnje vključi Slovenska škofovska konfernca s protestnim pastirskim pismom, ki ga bodo prebrali duhovniki pri mašnih oznanilih po vseh slovenskih cerkvah. V Ljubljani pa naj župniki organizirajo protestne shode pred magistratom. Poslanci pa, ki se imajo za katoličane, naj ta problem prenesejo v parlament. Na podoben način pa bi škofje, duhovniki in verniki morali protestirati proti novim, za katoličane nespremenljivim zakonom: zakon o evtanaziji, zakon o oploditvi samskih žensk, ki jemlje otroku očeta, moškemu očetovstvo, žensko pa poniža na nivo predmeta, LGBT vzgoji naših otrok ... Lepo je, da duhovniki organizirajo maše za domovino, da verniki molimo za domovino, vendar smo dolžni delovati tudi konkretno politično za dobro naše domovine in srečo naših potomcev. Avgust Mencinger, Radovljica Res svet postaja navajen na vojne? Že dolgo časa občudujem članke Branimirja Pofuka v hrvaškem Večernjem listu. Pred kratkim je komentiral govor papeža Leona XIV., ki je v Vatikanu spregovoril udeležencem plenarnega zasedanja Združenja agencij za pomoč vzhodnim Cerkvam (ROACO) ne kot diplomat, temveč kot prerok. Opozoril je namreč na to, kar ni tema različnih vojaških summitov ter državniških in ministrskih srečanj: da svet nevarno postaja navajen na vojne kot na vsakodnevno stvarnost in da so ponovna oboroževanja le način, da se izmaknejo odgovornosti, sovraštvo pa da postaja temelj sodobnega sveta. »Vojno nasilje se danes na krščanski Vzhod osredotoča kot še nikoli doslej,« je dejal. Že nekaj prej je opozoril na pomen teh Cerkva: to so Cerkve, ki jih je treba ljubiti. Varujejo edinstveno duhovno in modrostno izročilo in nam imajo veliko povedati o krščanskem življenju, sinodialnosti in liturgiji. Med vzhodnimi cerkvami so tiste, ki so v polnem občestvu z naslednikom apostola Petra. Katoliško občestvo bogatijo z veličino svoje zgodovine in svojih posebnosti. Na tem zasedanju pa je posebej opozoril, da ljudje ne smejo umirati zaradi lažnih novic in zavajanja. Vse človeštvo je poklicano, da preceni vzroke vseh vojnih stanj, da opredeli tiste resnične in da ukrepa. Tudi Jezus je v Novi zavezi na svet prinesel meč – zato, da z jasnostjo besede prepoznamo svetlobo in temo. Tudi Pofuk se strinja s papeževimi besedami o ekonomskih mehanizmih sodobnih vojn. »Ljudje se vse bolj zavedajo, koliko denarja gre v roke trgovcev s smrtjo. Vedo, da bi se s tem denarjem lahko gradile bolnice in šole, dovolijo pa, da se uničujejo tiste, ki že obstajajo …« je poudaril. Je res smiselno braniti življenja, v katerem posameznik životari v strahu pred nenehnim fizičnim, psihičnim in moralnim nasiljem? Je res namen vladajočih, da poleg denarja v orožje plačujejo dez- informacije in poneumljanje? Papež v bistvu ne govori proti vojskam, temveč zagovarja resnico, da se razbiti svet lahko zopet sestavi le z vrednotami, katere se ohranja in živi. Prav tako kot njegov predhodnik se tudi on bori za naše zavedanje, za našo vest. Torej je novi papež nekdo, ki ni le Američan, ampak povsem drugačen človek kot tisti, ki podpihujejo vojna žarišča. Naj mu pri tem Bog da veliko moči! Mirko Mrčela, Kamnik Pokliči se! Ob novomašnikih in drugih duhovnih poklicih, češ da so od Boga posebej poklicani in izbrani, pa se vsi ne odzovejo ali ne vztrajajo, mi prihaja na misel znani nasvet: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Nekoč to ni bilo tako jasno, zdaj pa je vse bolj: Sam moraš iskati, želeti, se truditi, delati, ustvarjati, pač z darovi, ki ti jih je Bog že tako in tako dal, in ko boš glede na vse darovano našel svoj poklic, boš zadovoljen in srečen! Podobno je z duhovnim in duhovniškim poklicem danes, ko Jezus ne novači več v živo: Glede na svoje veselje, darove, nadarjenosti, sposobnosti se poslušaj, išči, beri, poskušaj, poslušaj druge (starše, duhovnika), vprašaj za nasvet, bodi pogumen in odločen, in ko se boš tako sam odločil, bo tudi Bog z veseljem potrdil ter blagoslovil tvojo voljo in v svojem poklicu boš zadovoljen in srečen. Torej: Pokliči se sam, bodi pogumen in odločen! Če se ne boš in te bo »klical samo Bog«, lahko nastopijo težave, silne travme, celo do bolezni in samomora, češ: Bog me je poklical, sam me je hotel, in jaz sem ga odbil, jaz sem se mu izneveril, zato sem zavržen in preklet. Takšen lahko živi kot v peklu, pa seveda po nepotrebnem. Bog gotovo ne odloča, zlasti pa ne nasilno, kdo bo duhovnik in kdo ne, ampak človeka obdaruje z raznimi sposobnosti in ta se na osnovi njih odloči za to ali ono pot, kar pa Bog sprejema, če je le iskreno in pošteno. Seveda se lahko zgodi, da se mlad človek tudi zmoti, da omaga v nekem poklicu in skuša najti drugega, lahko mu začne silno nagajti celibat. In kaj zdaj: Naj se ubije, uniči, naj znori? Pokliči se torej sam in sam odločaj brez travm in nasilja od zgoraj. S tega stališča so lahko tudi »večne zaobljube« nerealne in nasilniške, nečloveške, pa tudi ne Božje. Bog ljubi svobodo, seveda pa ne nereda. Človek ne sme biti Buridanusov osel, ki je poginil med dvema kupoma sena, recimo v prispodobi: med duhovniškim poklicem in družino! Anton Gričnik, Ljubljana

Dostop do članka (47174)

Odmevi 28/25

Odmevi 28/25

Referendum proti zakonu o zastrupljanju bolnikov in starejših

Zlatomašnik Ivan Blažič

Občina kupila papeževo rojstno hišo

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.