Glas Antigone in slovenska Srebrenica

Zgodovinsko-arheološka odkritja velikega števila prikritih množičnih grobišč v zadnjih tridesetih letih, pobude za spoštljiv pietetni pokop teh žrtev, potrditev resolucije o ohranjanju spomina žrtev povojnih pobojev, osemdeseta obletnica konca druge svetovne vojne ... Vse to sproža v slovenskem narodu nemir in različna občutja: strahove, zanikanje, izmikanje na eni strani ter sočutje, bolečino, željo po odkriti razgrnitvi resnice na drugi. Hkrati se zopet razodeva
staro dejstvo, da je laže videti iver v tujem očesu kakor bruno v svojem. Tako laže obsojamo in sočustvujemo s poboji v Srebrenici, pa s pri-
kritimi grobovi nezakonskih mater in otrok v »katoliški'« Irski kakor s 30.000 slovenskimi žrtvami državljanske vojne na naših tleh, od katerih jih je bilo 24.000 brez sojenja likvidiranih po ukazu komunističnega vodstva.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije ob vseh teh spominih, obujenih v minulem tednu, zavzema sledeče stališče:

Prvič, prav je, da...