odmevi 38/25

Ustvarjanje V Naši družini z dne 7. septembra 2025 se je verjetno še marsikdo zamislil ob članku v rubriki Spoznavamo, v katerem je tudi govora o pozitivnih učinkih ustvarjanja. To je namreč res pomembno tako za ustvarjalca samega kot tudi za druge, ima torej koristne osebnostne in socialne učinke. Z njim umirjamo, zdravimo in gradimo sebe, zaslužimo za življenje, pomagamo pa tudi drugim, ko jim kaj lepega in koristnega podarimo ter tako ali drugače posredujemo. Vse to nas osrečuje in gradi. Če zjutraj kratko priporočimo Bogu svoje ustvarjalne načrte, odpadejo vse depresivne misli in delo steče … K sreči pa pri ustvarjanju ne gre le za umetnike, kot bi morda kdo mislil, ampak lahko to raztegnemo na vsa področja življenja. Tako je ustvarjanje ne samo risanje, pisanje, slikanje, oblikovanje knjig, okolja, stavb, petje, komponiranje itd., ampak tudi kuhanje, vlaganje, pletenje, kvačkanje, vrtnarjenje, vrtičkanje, kmetovanje, vzgajanje, učiteljevanje, profesura, turizem, planinarjenje, gasilstvo, ukvarjanje s politiko, razni poklici in službe, ne nazadnje tudi župnikovanje, pa obilnejša molitev in prenašanje trpljenja – recimo na starost, ko človek obnemore. Vse to in podobno res lahko umirja, zadovoljuje, osrečuje, plemeniti človeka, koristi pa tudi drugim. Da je tako, to niti ni čudno, saj je Bog stvarnik, ki torej ustvarja, mi pa smo ustvarjeni po njegovi podobi in sličnosti, zato v tem ustvarjanju najbolj uživamo in se izpolnjujemo. Skratka, brez ustvarjalnosti ne gre! Človek rad dela dobro sebi in drugim! Zdaj je tako, gotovo pa bo moralo biti na neki način ustvarjalno tudi tam čez, čeprav menda brez fizičnega telesa … Anton Gričnik, Ljubljana Kuža Zlatko V petek zvečer 12. septembra sem pospravljala po kuhinji, saj sem imela namen naslednje jutro oditi v Petrovče, k molitvi za nove duhovne poklice, in nato še na obisk k bratu v Dom starejših v Gornjem Gradu, ki ni v najboljši koži. Takrat me je iz zamišljenosti prebudila napoved svete maše z Brezij na Radiu Ognjišče. Pri sveti maši sem bila zjutraj v župnijski cerkvi, a vest, da je maša za bolnike z rakom, me je pritegnila, da sprejemnika nisem ugasnila. A že naslednji stavki so to spremenili. Pozdrav p. Roberta Bahčiča vsem bolnikom z rakom, posebej otrokom z rakom in njihovi prijateljici ge. Tini Gaber in njenemu soprogu ... Dovolj je bilo, da sem se sesedla, ugasnila sprejemnik in posegla po grenčici, da sem vest sploh lahko prebavila. Spomin mi je zaplaval sedem let in nekaj mesecev nazaj, ko sem ležala v bolnišnici zaradi operacije slepiča. Namesto da bi bila na upravni enoti in štela glasove volivcev, sem samevala v bolniški sobi in edina družba mi je bil televizijski sprejemnik, naravnan na Slo 1. Pri vsakih poročilih sem gledala Marjana Šarca, ki je držal za roko svojo mladoletno hčer in odgovarjal reporterju, da je prišel na volišče tako zgodaj zato, ker gre njegova hči k prvemu obhajilu. Res je veljal volilni molk in njegova izjava ni bila v nasprotju z njim. Pridobila pa mu je neznansko veliko število glasov starejših, ki gledajo TV tudi ob nedeljah in so začutili, da morajo na volišče, da oddajo glas za tako dobrega, vernega očeta, ki baje celo bere berila v domači cerkvi ... Tudi pri naslednjih volitvah so nekateri ubrali podobno taktiko, pokazali so se pri blagoslovu zelenja in jedi v velikonočnem času. In volivci so zopet nasedli ... Toda izrabljati bolne otroke za svojo promocijo, to pa je višek pokvarjenosti, delo hudega duha, ki jih ima v oblasti. Mar ljudstvo ne bo nikoli spregledalo? Predvolilni boj se je že začel, to vemo vsi. Kristjani moramo odpuščati, nam vedno dopovedujejo. A Kristus nam je dejal, da moramo presojati znamenja časa, česar tudi v njegovem času niso znali. Blaženi Slomšek nas je spodbujal, da moramo voliti ljudi, ki delajo za dobrobit naroda. Pri nas pa trenutna oblast sprejema zakone, ki so v popolnem nasprotju s krščansko držo (zakon o umetni oploditvi samskih žensk, zakon o pomoči pri samomoru in zakon o vrtcih, da privatne iniciative sploh ne omenjam), predsednik te vlade pa s svojo ženo prinese na Brezje kužka, ki ga je blagoslovil sam sveti oče in bo varoval otroke z rakom. Bomo sedaj molili k Zlatku, ali pa se bomo obračali na nebeško Mater, da našemu narodu izprosi zdravo kmečko pamet? Kam ploveš, Slovenija? Verjetno patri frančiškani ne morejo zavrniti nikogar, ki pride k molitvi za bolne otroke, ali pač? Saj je bil namen obiska jasen. Bodo ljudje spet nasedli? Jim res ni več pomoči? Sama sem že v letih, za katere porečem »niso mi všeč«, zato pozivam mlajše, ki imajo že izkušnjo z vlaganjem peticij, da vložijo peticijo, da se Zlatko vrne in dobi svoje mesto v kabinetu vlade, kjer jih bo opominjal, da je življenje sveto od spočetja do naravne smrti. Če pa to ni mogoče, pa na OI, kjer so mladi bolniki. Na njegovo mesto naj na Brezjah obesijo sliko mladega Karla Acutisa, ki je v svojo okolico kljub težki bolezni širil veselje in upanje. Z veseljem bom peticijo podpisala in spodbudila še koga. Bogdana Počivavšek, Podčetrtek Spomenik samostojni Sloveniji Pred kratkim je Vlada Republike Slovenije imenovala strokovni odbor strokovnjakov, ki bodo ocenjevali osnutke Spomenika samostojne Slovenije. V tej sedaj razdvojeni Sloveniji bodo imeli težko delo. Osnova naj bo leto plebiscita 1990, ko je bila premagana rdeča zvezda in je zavladala svobodna Slovenija. Zapiše naj se začetek oboroženega boja Slovenske Teritorialne obrambe in policije z okupatorsko vojsko JLA, ki so jo v nekaj dneh »odpremili« v Luki Koper na trajekt in vrnili nazaj. Vse to so vodili zavedni Slovenci. Padale so prve žrtve, kot so: Josef Simčik, Robert Hvalc in Boris Adam, ki še do danes nimajo nobene, po njih imenovane ulice ali šole! Spomenik naj navede zahvale vsem, ki so aktivno sodelovali pri osamosvojitvi domovine. Kje naj stoji spomenik? Med »heroji« v Ljubljani, poleg kipa voditelja komunistov Jugoslavije Tita v Velenju, ali v Kidričevem, ki se imenuje po največjem klavcu v Sloveniji? Edino Trg generala Rudolfa Maistra v Mariboru ni omadeževan s krvjo slovenskih kristjanov. Ta trg se je prej imenoval Leninov trg. Jaz sem sprožil protest pri tedanji mariborski županji Magdaleni Tovornik, ki me je sprejela na eno uro trajajoč pogovor in potem pristala na to, da bo sodelovala pri ukinitvi tega imena. Poklicala je Televizijo Maribor, naj posnamejo protest pred spomenikom generala Maistra, kjer naj javnosti povem, da se izbriše spomin na Lenina. V nekaj mesecih je občina Maribor sprejela sklep, da se Leninovo ime izbriše ter trg poimenuje po generalu Maistru. Torej lokacija za državni spomenik samostojni Sloveniji naj bo v Mariboru na trgu generala Maistra, ki ni omadeževan s krvjo kristjanov. Prvi spomenik samostojni Sloveniji so postavili kristjani na Solnem vrhu nad Mariborom, ki obsega 7 m dolg lesen križ na betonskem podstavku z marmorno ploščo in napisom: »Hvala Bogu za samostojno Slovenijo, postavljeno ob peti obletnici samostojnosti leta 1996.« Alojz Senekovič, Maribor

Dostop do članka (47174)

odmevi 38/25

odmevi 38/25

Ustvarjanje

BESNICA – Semenj na Jamniku

BAKOVCI – Slovo od župnika Franca Zorca

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.