Pred leti mi je pokojni gospod Štefančič, ki je bil dolga leta eden izmed stebrov naše štepanjske fare (beri: župnije Štepanja vas v Ljubljani), rekel spodbudno in tolažilno misel: »Saj ste bratje vsak po svoje kalibri, a resnično pomembno je, da ste pristni.«

Po dobrih štirih letih na slovenskem daljnem vzhodu, v našem kapucinskem bratstvu v Kančevcih, sem bil premeščen v Ljubljano, v Štepanjo vas. Saj ne vem, ali je beseda »premeščen« primerna za opis celotnega procesa, ki je vključeval mojo pripravljenost, da se dam na razpolago tam, kjer sem najbolj potreben. Sledili so pogovori in skupna iskanja bratov v vodstvu province, provincialovo vprašanje, ali sem pripravljen oditi v novo bratstvo, novim pastoralnim izzivom naproti, in končno moj »da«. Niso me premestili kar tako. Nobenega duhovnika ne … Vedno je v ozadju proces iskanja najboljše možnosti za duhovnika, skupnost, občestvo verujočih, ki mu bo zaupano.

Precej nevarna in ne tako redka skušnjava je, da bi duhovnika gledali predv...