Odpiranje vatikanskih arhivov iz medvojnih let, v obdobju pontifikata papeža Pija XII. (1939-1958), je po navedbah vatikanskega državnega tajnika kardinala Pietra Parolina v zamudi. Za priprave bo potrebnega več časa, kot je bilo sprva mišljeno, je kardinal pojasnil v pogovoru za dnevnik Jerusalem Post. Vzrok za to so predvsem »tehnično-arhivska vprašanja«, kot Parolinove besede povzemajo na spletnem portalu Vatican Insider. »Impozantno število« arhivov v Vatikanu je položaj še zapletlo. Natančnega roka odprtja arhivov kardinal ni navedel. V Vatikanu so doslej omenjali leto 2015.

Judovska združenja in zgodovinarji že dlje časa zahtevajo izročitev teh dokumentov za zgodovinske raziskave. Zapisi naj bi pripomogli k novim sklepom glede spornega ravnanja Pija XII. v obdobju holokavsta.

Vatikan je vedno znova opozarjal, da morajo arhivarji najprej razvrstiti in katalogizirati okoli 16 milijonov dokumentov iz tega obdobja. Šele potem bodo zgodovinski zapisi sploh uporabni za znanstvene raziskave. Poleg tega ima vatikanski tajni arhiv z okoli 50 sodelavci premalo ljudi za tako obsežno nalogo. Dokumenti s papeških veleposlaništev vzhodnoevropskih držav so zaradi posledic vojne ali obdobja hladne vojne izredno neurejeni.

Praviloma naj bi arhivirane dokumente v vatikanskem tajnem arhivu raziskovalcem dali na razpolago 70 let po koncu posameznega pontifikata. Od septembra 2006 so tako na voljo dokumenti iz pontifikata Pija XI., ki se je zaključil februarja 1939. Izjema za kasnejše obdobje obstaja tudi danes: vsebina vatikanskega obveščevalnega urada za vojne ujetnike, med katero so tudi dokumenti iz let 1939 do 1947. Drugi dokumenti iz obdobja Pija XII. so bili doslej na ogled le članom papeške zgodovinske komisije, ki je objavila izbor več tisoč odlomkov dokumentov v 11 zvezkih iz let 1965 do 1981.

Poleg vatikanskega tajnega arhiva sta v Vatikanu še arhiv vatikanskega državnega tajništva in arhiv Kongregacije za nauk vere.

Kardinal Parolin je še dejal, da želi Vatikan z izročitvijo dokumentov prispevati k popolnem razkritju zgodovinske resnice. Posebej potrebno je poglobljeno ukvarjanje s tistimi posamezniki in ustanovami, ki so se »upirali barbarstvu holokavsta« in delno žrtvovali svoja življenja, da so pomagali pri reševanju judov.

Vir: Kathpress
Foto: splet