Zaradi raznolikih področij in velikega števila ustvarjalcev so razstavo postavili v dveh terminih: prvi del, na katerem so sodelovali arhitekti in oblikovalci, je bil na ogled v okviru novembrskih praznovanj ob godu sv. Stanislava, drugi del pa je na ogled od srede, 24. aprila, do konca maja.

FOTO: Jože Potrpin

Razstavo je odprl ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Rihard Režek v Kregarjevem atriju, kjer je ožji, slikarski del razstave, v Meršolovem pa so namenili prostor oblikovalcem in ilustratorjem. Ob tej priložnosti je bil predstavljen tudi literarni zbornik Ribnik določijo lokvanji alumnov v jubilejnem letu, glavna urednica je bila Erika Primc, oblikovala ga je Zalka Leskovar, naslovnico pa je narisala Marija Bobič. Glavna urednica Primčeva je tudi spregovorila o nastanku tega projekta, recitatorke, alumne Ana Obreza, Ana Marija Jevšenak, Uršula Vratuša in Ema Meden ob glasbeni improvizaciji, tudi nekdanjega dijaka Filipa Ošlaja na klavirju, pa so brale koščke poezije iz sicer širokega spektra zbornika.

Ravnatelj Škofijske klasične gimnazije Rihard Režek. FOTO: Jože Potrpin

Glasbeni program ob odprtju so oblikovale učenke jazz petja GŠ Matije Tomca Katja Košir, Ana Marija Sojar in Amber Bervar iz razreda Sandre Klemm, spremljal jih je prof. klavirja Miha Klemenc.

Na tokratni razstavi se z značilnim izborom slikarskih del predstavljajo Sara Križaj, Jurij Selan, Meta Šolar in Nika Zupančič, s papirnimi sgraffiti Katarina Bartolj, z ilustracijami Tinka Mesec Tomazin, z grafičnim oblikovanjem Hana Besjedica, z izborom fotografij Polona Avanzo in z glinenimi figurami Peter Čemažar. 

Literarni zbornik Ribnik določijo lokvanji. FOTO: Jože Potrpin

Večina njih je zaključila študij na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, poleg tega so nekateri že uspešni na svojem slikarskem ali oblikovalskem področju, in nekateri so šli tudi po poti pedagoške službe. Razpon ustvarjalcev je od prve generacije, tistih, ki so se vpisali leta 1993, pa do tistih, ki sedaj končujejo magistrski študij.

Po besedah umetnostne zgodovinarke in kustosinje prof. mag. Bernarde Stenovec, ki je prispevala spremno besedo k razstavljenim delom devetih likovnih ustvarjalcev (tudi vsak od njih je opremil z osnovnimi podatki svoj izbor predstavljenih del), se slikarka Nika Zupančič tokrat predstavlja ne z nekim prepoznanim delom, ki teži k veliki perfekciji, ampak z »iztrganko iz velike skicirke«. Prof. dr. Jurij Selan je izbral značilne vedutne poglede na naše hribe in sliki iz serije abstrakcij (naslovljeno Raznobarvno in Gore). Meta Šolar se predstavlja s figuralnim ciklom, Sara Križaj s prepoznavnimi motivi tihožitja. Fotografinja Polona Avanzo pa je izbrala za razstavo nekaj del, zgodb iz skrivnega življenja gozdarjev in lovcev na Kočevskem. 

Tinka Mesec Tomazin daje na ogled izbor ilustracij (iz serije Polno srce in Poprava krivic za živali). Hana Besjedica je opremila avtofikcijski roman Toxic, delo tudi alumne Eve Mahkovic, poskrbela tudi za grafično podobo plakata uprizoritve v mariborski drami, ki je tudi razstavljen, poleg tega je dodala še nekaj avtorskih del. Konzervatorka in restavratorka Katarina Bartolj se predstavlja s »papirnimi sgraffiti«, oblikovanjem, plastenjem večbarvnega papirja oz. serijo portretov. Vabilu na razstavo pa se je odzval tudi zavodski kaplan Peter Čemažar. Od malega kot samouk oblikuje glino. Predstavlja se s klasično podobo jaslic, sv. Jožefa in Srca Jezusovega kot žarečega ognjišča ljubezni (le-to narejeno za kapelo bogoslovnega semenišča) in dečka, ki sloni, sanja za mizo.

Kot pa je ob odprtju poudaril ravnatelj Režek, »danes, ko sem obkrožen z vso to lepoto, ki jo ustvarjate tudi vi, drage alumne in alumni, vam lahko rečem samo to, hvala, da ste biseri, da svetite vsak na svojem področju, in da prihajate nazaj v hišo, ki je bila, je in vedno bo tudi vaša.«