Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Damir Globočnik, Vinko Hlebš, dprtje spominske razstave

Za vas pišejo:
K. H., B. S.
Objava: 18. 01. 2023 / 09:12
Oznake: Kultura
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 10.03.2024 / 10:09
Ustavi predvajanje Nalaganje
Damir Globočnik, Vinko Hlebš, dprtje spominske razstave
Razstava Hlebševih del v Zavoda sv. Stanislava. FOTO: Anton Čebron

Damir Globočnik, Vinko Hlebš, dprtje spominske razstave

V Kregarjevem in Meršolovem atriju Zavoda sv. Stanislava so odprli spominsko razstavo del slikarja Vinka Hlebša, ki je julija lani umrl za posledicami prometne nesreče, v kateri je izgubila življenje tudi njegova žena. Spomine na avtorja in njegova dela je predstavil umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik.

Junija lani smo v dnevnem časopisju brali o prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik, ko je na razcepu za smer Kranj-Jesenice zapeljal v napačno smer in trčil v drug avtomobil; sopotnica v vozilu je umrla kmalu po nesreči, hudo poškodovani voznik pa čez dobra dva tedna. Pokojna sta bila zakonca Francka in Vinko Hlebš, znani slikar. V spomin na umetnika so v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava pripravili razstavo njegovih del, ki jih je ustvaril v zadnjem obdobju življenja in še niso bila na ogled.

Dr. Globočnik: »Hlebševa slikarska pripoved se je spremenila v izpoved.«

»Vinko Hlebš je na samostojno slikarsko pot stopil konec šestdesetih let preteklega stoletja. Kot pričajo nekatera ohranjena slikarska dela in zapisi poznavalcev Hlebševega slikarstva, so bili njegovi slikarski začetki vezani na realistično interpretacijo krajinskih in figuralnih motivov, vendar je Vinku Hlebšu kmalu uspelo prerasti okvire likovnega samouštva,« je v katalog, ki so ga ob razstavi pripravile Hlebševe hčere Marijana, Urška in Eva z družinami, zapisal umetnostni zgodovinar dr. Damir Globočnik: »Odločilno vlogo je imela izbira rastlinskega sveta za osrednji motiv Hlebševega slikarstva, ki je bila povezana z oblikovno in vsebinsko poglobljenostjo slikarskega nagovora. Slikarska pripoved se je spremenila v izpoved.«

Ker se dr. Globočnik ni mogel udeležiti razstave, je njegov nagovor prebral maturant ŠKG Gregor Debevec. Odprtja razstave so se udeležile tudi Hlebševe hčere. FOTO: Anton Čebron

V več kot 50-letnem slikarskem obdobju je Hlebš ustvaril obsežen slikarski opus, ki ga je likovna kritika povezala s t. i. fantastičnim realizmom, tematsko pa se navezuje predvsem na žanrske motive, krajine in tihožitja, med katerimi imajo osrednjo mesto rastlinski motivi; rastlino v svojem slikarskem svetu povzdigne na simbolno raven, da ponazori zaupanje v neuničljivost, večnost življenja, saj se – kot je nekoč ob Hlebševi razstavi zapisal dr. Cene Avguštin – »iz smrti zapisanega tkiva vedno izvije novo življenje; odpadli plodovi in semena v sebi skrivajo neuničljivo kal.« Rastlinski motivi so se pogosto prepletali s kozmičnimi elementi, v zadnjem ustvarjalnem obdobju pa so se na njegovih platnih vedno pogosteje pojavljali tudi minerali. Ddr. Damir Globočnik je zapisal, da je po tej plati »Hlebševo slikarstvo bistveno preseglo svojo časovno in prostorsko določenost. Simbolna pomenskost in svojevrstna duhovna angažiranost Vinku Hlebšu odmerjata posebno mesto v pregledih sodobnega slovenskega slikarstva zadnjega pol stoletja.«

Hlebševim hčeram je za pripravo razstave čestitala in razstavo odprla pomočnica ravnatelja prof. Lily Schweiger Kotar. FOTO: Anton Čebron

Nagrade in priznanja Vinku Hlebšu

Vinko Hlebš je bil rojen leta 1943 v Tržiču, kjer je tudi celo življenje bival in ustvarjal. Izobraževal se je na likovnih tečajih pri akad. slikarju Milanu Batisti v Kranju, pri akad. slikarju Stanetu Kregarju in akad. slikarju ter likovnem teoretiku dr. Milanu Butini v Ljubljani. Samostojno je razstavljal od leta 1969 dalje. Pripravil je več kot 90 samostojnih razstav in sodeloval na več kot 150 skupinskih razstavah. Bil je član Dunajskega društva prijateljev umetnosti in Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Kot prostovoljni učitelj je vodil likovno dejavnost v Varstveno delovnem centru Kranj, enota Tržič in v Domu Petra Uzarja v Tržiču. Za svoje delo je prejel številna priznanja in nagrade.

Glasbeni program je oblikovala profesorica Barbara Tišler z učenci solo petja. FOTO: Anton Čebron

Razstavo v Zavodu sv. Stanislava je v torek, 17. januarja, odprla pomočnica ravnatelja ŠKG prof. Lily Schweiger Kotar, glasbeni program ob odprtju je tenkočutno izbrala sopranistka in profesorica Glasbene šole Matije Tomca Barbare Tišler ter ga z izjemno interpretacijo izvedla skupaj s svojimi učenci solo učenci petja: Lucijo Kovač, Rokom Kotarjem in Filipom Suhadolcem.

Kupi v trgovini

Umetnost krhkosti
Za mladino
23,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh