Kreacijo je ustvarila umetnica Eva Petrič, ki se ukvarja s konceptualno, intermedijsko in likovno-vizualno umetnostjo, deluje pa tudi kot performerka, fotografinja in pisateljica. Svoja dela razstavlja po vsem svetu, nekatera pa so na ogled tudi v stalnih postavitvah. Delo je posvečeno svetemu Frančišku, karizmatičnemu svetniku, saj letos zaznamujemo 800 let njegove smrti. Hkrati je poklon frančiškanom, ki za Kostanjevico skrbijo že več kot 110 let, ter je nastalo ob misli na povezovanje obeh Goric in brezmejnost goriškega prostora.

Eva Petrič med uvodnim nastopom. FOTO: Mira Bastjančič

Eva Petrič s performansom opozorila na ranjeni planet

Vizualna umetnica Eva Petrič je dogodek začela s performansom, s katerim je opozorila na ranjeni planet Zemljo, ki mu človeštvo s svojimi dejavnostmi, izkoriščanjem in pogoltnostjo škoduje. Prostor je osvetljevala le projekcija degradiranih pokrajin na čipkasti podlagi. Umetnica si je v imenu človeštva izpraševala vest in obžalovala dejanja, s katerimi je človeštvo škodovalo življenju na Zemlji oz. jih je dopustilo. 

Obžalovala je, da je želelo imeti ves zrak zase, da je zastrupilo vodo, ni slišalo dreves in je želelo premagati naravo ter pozabilo, kako ljubiti. Ob vsakem obžalovanju je prižgala lučko, kar je simboliziralo upanje na ozdravljenje. Pri performansu se je naslonila na Sončno pesem, hvalnico Bogu, ki jo je sveti Frančišek napisal malo pred smrtjo pred 800 leti. Ob tem se je vprašala: »Kdo nam bo pomagal? Umetna inteligenca?«

Ranjen planet med lučkami upanja. FOTO: Mira Bastjančič

P. Boštjan Horvat: Delo je izraz zahvale Bogu

P. Boštjan Horvat je v imenu Frančiškanskega samostana na Kostanjevici pozdravil umetnico Evo Petrič in vse, ki so omogočili, da bo umetnina z naslovom Kolektivna sončna pesem stalno postavljena na stropu in steni samostanske dvorane. Zahvalil se je tudi vsem, ki so podarili svoje čipke in tako stkali vezi med obema Goricama.

Delo je izraz zahvale Bogu ter vsem rokam, ki so čipke izdelale in jih podarile za ta namen. Zakaj Kolektivna sončna pesem? To je rezultat idej, darežljivosti in dela številnih ljudi. Projekt Frančiškanskega samostana na Kostanjevici je tudi spominsko delo ob obletnicah sv. Frančiška, ki jih zaznamujemo v zadnjih letih.

P. Boštjan Horvat je izrazil hvaležnost in ponos na frančiškanske brate, ki so sodelovali pri projektu, ter se zahvalil vsem za opravljeno delo, še posebej Evi Petrič. Navzočim je zaželel, da bi vsi postali žive priče Sončne pesmi.

P. Boštjan Horvat med nagovorom. FOTO: Mira Bastjančič

Kaj vse lahko pripovedujejo stare čipke?

Mirjam Brecelj, skrbnica Škrabčeve knjižnice, ki je povezovala umetnico, pobudnike projekta in samostan, je povedala, da je za projekt zaslužen Klavdij Tutta. Ta je pred leti samostanski hodnik spremenil v razstavni prostor in menil, da bi ga bilo mogoče še razširiti. Idejo je podprl tudi nekdanji predstojnik samostana p. Niko Žvokelj.

Instalacija Kolektivna Sončna pesem ali Frančiškov križ. FOTO: Mira Bastjančič

Klavdij Tutta je povedal, da se je ideja za umetniško delo porodila kaj kmalu. V šali je pripomnil, da je Eva rodila, ko je sam končal magistrski študij, a je od takrat ustvarila že veliko in se predstavila po vsem svetu. Njena dela gostujejo v mestih, kot so Dunaj, New York in Tokio, nekatera pa so tudi stalno postavljena, na primer v cerkvi sv. Štefana na Dunaju.

Prtički in okrasne čipke so običajno sestavljeni iz cvetličnih vzorcev, umetnica pa jih preoblikuje in uporabi v vizualnih instalacijah, v katerih iz njih ustvari novo podobo oziroma pripoved. V njej se razkrivajo figure in občutja, ki jih vsak posameznik doživlja drugače.

Že leta 2023, ob 400. obletnici cerkve na Kostanjevici, je pod njenim stropom razpela velikansko čipkasto instalacijo z naslovom Korona vrtnica št. 2 v treh stavkih, ki je nastala v času epidemije koronavirusa. Delo je navdušilo obiskovalce in ni delovalo moteče, temveč je ustvarilo zlitje med arhitekturo in sodobno umetnostjo.

Z umetnico Evo Petrič se je o nastajanju in vtisih ob ustvarjanju križa pogovarjala Mirjam Brecelj. FOTO: Mira Bastjančič

Kako so čipke iz obeh Goric povezali v Frančiškov križ?

Mirjam Brecelj je predstavila zamisel za novo instalacijo. V zadnjih letih se povezujeta Nova Gorica in Gorica, veliko pa je tudi govora o povezovanju obmejnega prostora. Zato se je porodil predlog, da bi ljudje iz obeh Goric in njunega zaledja podarili svoje čipke, iz katerih bi ustvarili instalacijo, posvečeno brezmejnosti prostora in povezovanju.

Zbrali so tri velike škatle čipk različnih velikosti in tehnik, zato so se lahko lotili dela. Napovedana je bila tudi Evropska prestolnica kulture, pri kateri je želel sodelovati tudi samostan, vendar do sodelovanja ni prišlo. Kmalu zatem se je porodila zamisel, da bi instalacijo posvetili jubilejema sv. Frančiška: 800 let od nastanka Sončne pesmi in 800 let od njegove smrti. Odločili so se, da bodo ustvarili Frančiškov križ. Zbranega materiala je bilo več kot dovolj, saj je nekaj čipk ostalo celo za nadaljnje ustvarjanje.

Iz različnih čipk je ustvarila enotno kompozicijo

V pogovoru z Evo Petrič je umetnica povedala, da je bila vesela velikega števila zbranih čipk, predvsem pa tega, da jih ljudje cenijo, hranijo in negujejo. Zbrani material je pregledovala najmanj šestkrat, čipke postavljala, prestavljala in oblikovala ter pripravila več različic, preden je prišla do sedanje postavitve.

Nekatere čipke so bile zelo velike, tudi celi prti, zato jih je razrezala in iz njih ustvarila nove oblike. V kompozicijo je želela vključiti čim več kosov, da bi morda kdo med njimi prepoznal tudi svoje čipke. Čipka je že sama estetska, a s postavitvijo je želela ustvariti takšno obliko in vsebino, ki bi nagovorili gledalce.

Detajl instalacije. FOTO: Mira Bastjančič

Preplet čipk in simbolov v Frančiškovem križu

Križ je sestavljen iz dveh krakov, dolgih po pet metrov, od katerih je eden ožji. Na vprašanje, ali jo pri ustvarjanju kdaj obhajajo dvomi glede razporeditve in postavitve, je umetnica odgovorila, da jo spremljajo še zdaj, ko je instalacija že postavljena na steni.

Krak križa, ki poteka od okna proti stropu, nosi žarek svetlobe, ki se konča na stropu oz. v samem prostoru. Križ je močan simbol, ki pa se skozi čas spreminja in ga je mogoče vizualno izraziti na različne načine. Ta krak je gostejši, saj je vanj všitih več različnih čipk. Te so med seboj različne, vendar se dotikajo, prepletajo in povezujejo, ne da bi se njihova povezanost prekinila.

Podobno so tudi med ljudmi razlike, kulture pa se prepletajo. Zato je treba na svet gledati širše, saj se ob takšnem pogledu razlike omilijo in postanejo manj pomembne, prehodi in odnosi pa mehkejši. Tudi na območju med Goricama so se meje skozi čas in s prizadevanji številnih ljudi postopoma topile in brisale.

Širši krak križa je umetnica ustvarila nazadnje. Je manj bogat in bolj zračen ter nosi negativnost. Na njem so upodobljene velikanske solze, tudi v obliki vodnih kapelj, vendar srce v kompozicijo vnaša pozitivno sporočilo. Ta krak se lomi čez obok in na steni križa z ožjim krakom.

Umetnica si želi, da bi bilo njeno delo pozdrav sv. Frančišku in poklon njemu. Verjetno bi tudi njega žalostilo, kakšen je svet danes, in želel bi si, da bi bilo drugače ter da bi si ljudje bolj prizadevali za ohranjanje stvarstva. Ker frančiškanski bratje na Kostanjevici delujejo že več kot 110 let in bodo tam ostali tudi v prihodnje, je delo hkrati poklon njim.

Zahvala Evi Petrič. FOTO: Mira Bastjančič

Obiskovalke v umetnini prepoznale svoje podarjene čipke

Umetnica Eva Petrič je prosila za dovoljenje, da bi preostale čipke uporabila pri novih projektih, obenem pa si je želela slišati odzive obiskovalcev na razstavljeno delo. Nekaj obiskovalk se je odzvalo in čustveno izrazilo zadovoljstvo nad njeno umetnino.

Izvedeli smo, da imajo čipke različen izvor in osebno vrednost. Nekatere so spomin na mamo, druge so bile vzete iz poročnega šopka. Mnoge so zelo stare, a kljub temu lepo ohranjene. Nekatere obiskovalke so v instalaciji prepoznale čipke, ki so jih same podarile, in bile počaščene, da so postale del umetniškega dela.

Eva Petrič, Klavdij Tutta in Mirjam Brecelj. FOTO: Mira Bastjančič

Čipke bodo dobile novo življenje tudi v prihodnjih umetninah

Eva Petrič in Mirjam Brecelj sta se znova zahvalili vsem, ki so podarili čipke in zaupali, da bodo uporabljene v pravi namen. Mnogi se namreč težko ločijo od predmetov, ki imajo za njihovo družino posebno vrednost. Zbiranje čipk se bo nadaljevalo, saj takšnih dragocenosti ne bi smeli zavreči. Umetnica jih bo uporabila v novih instalacijah, ki bodo na ogled tudi drugod po svetu. Eva Petrič tako s svojim delom zdaj »domuje« tudi na Kostanjevici, čeprav živi in ustvarja tako na Dunaju kot v New Yorku.

Eva Petrič pred svojo instalacijo. FOTO: Mira Bastjančič

Frančiškanski samostan na Kostanjevici je pridobil nenavaden in lep okras velike samostanske dvorane, ki bo spomin na Frančiškovo leto, poklon frančiškanskim bratom ter simbol povezovanja in brezmejnosti. P. Boštjan Horvat je zagotovil, da bodo frančiškanski bratje na Kostanjevici skrbni varuhi umetniškega dela.