Papež Frančišek je med današnjo splošno avdienco govoril o znamenjih leta usmiljenja. Z odprtjem svetih vrat po vseh stolnicah po svetu je želel, da bi jubilej usmiljenja postal izkušnja vsakega človeka. Sveto leto se je začelo v Rimu, pa tudi v vseh krajevnih Cerkvah po svetu, kar je po papeževih besedah vidno znamenje vesoljnega občestva. Sveti oče je izrazil upanje, da bi to cerkveno občestvo postajalo vedno močnejše, da bi bila Cerkev v svetu živo znamenje ljubezni in Božjega usmiljenja. Na to nas je pred petdesetimi leti opozoril tudi 2. vatikanski cerkveni zbor, ki se je končal 8. decembra, zato ni naključje, da smo prav na ta dan začeli tudi leto usmiljenja. Papež je v nagovoru še opozoril, da se odrešenja ne da kupiti, saj je na voljo brezplačno.

Frančišek je v nagovoru poudaril, da usmiljenje in odpuščanje ne smeta ostati le lepi besedi, ampak se morata uresničiti v vsakdanjem življenju. »Ljubiti in odpuščati sta konkretni in vidni znamenji, da je vera preobrazila naša srca in nam omogoča, da v nas samih izrazimo Božji način življenja. Ljubiti in odpuščati, kot ljubi in odpušča Bog. To je način življenja, ki ne sme poznati prekinitev in izjem, ampak nas spodbuja, da gremo vedno neutrudno naprej z gotovostjo, da nas podpira očetovska prisotnost Boga.«

Papež je še dejal, da je prestop svetih vrat znamenje našega zaupanja v Jezusa, ki ni prišel, da bi nas sodil, ampak odrešil. »Bodite pozorni, da se ne bo pojavil kdo, ki bo rekel, da je potrebno plačati. Ne. Odrešenja se ne plača, odrešenja se ne kupi, vrata so Jezus, Jezus pa je zastonj.«

Prestopiti sveta vrata je znamenje resničnega spreobrnjenja našega srca. Ko gremo skozi vrata, se moramo zavedati, da moramo odpreti tudi vrata srca. Sveto leto ne bo imelo učinka, če vrata našega srca ne bodo pustila, da vstopi Jezus, ki nas spodbuja, da gremo naproti drugim in jim prinesemo Njega in njegovo ljubezen.

Pomembno znamenje jubileja je zato tudi spoved. Ko pristopimo k zakramentu, pri katerem se spravimo z Bogom, pomeni, da imamo neposredno izkušnjo njegovega usmiljenja. On nam s svojo ljubeznijo pravi, da nam je takrat, ko priznamo svoje grehe, še bližje in nas spodbuja, da gremo naprej. Papež je povedal, kako večkrat sliši ljudi, ki pravijo, da ne uspejo odpustiti. A pravi: Kako lahko prosimo Boga, naj nam odpusti, če potem mi sami nismo sposobni odpuščanja. »Odpuščati ni lahko, saj je naše srce ubogo in samo s svojimi močmi tega ne uspe. Če pa se sami odpremo za sprejem Božjega usmiljenja, tudi sami postanemo sposobni odpuščanja«, je dejal papež in spodbudil: »Zatorej, pogum! Živimo ta jubilej, začenši s temi znamenji, ki s seboj nosijo veliko moč ljubezni.«

Ob koncu avdiene je papež nagovoril tudi slovenske romarje in jih opogumil, naj si prizadevajo za ohranitev tradicionalne družine.

Vir: Radio Ognjišče
Foto: splet