Samó Gregorčič je deseti recitalski projekt koroškega duhovnika Janka Krištofa, s katerim želi, kot pravi, »zbujati čut za lepoto slovenske besede«; podobno kot z drugimi devetimi recitali, s katerimi se je že predstavil: od besedil Slomška in Trubarja, Prešernove poezije in samostojnega projekta Krst pri Savici, do svetopisemskih besedil, kot so Prerok, Pavel, apostol in Njegovo obličje z evangelijskimi odlomki v svetem letu usmiljenja. Tokrat se predstavlja z obsežnim izborom poezije pesnika in duhovnika Simona Gregorčiča (1844–1906).

Gospod Krištof, zakaj Gregorčičeva poezija?

Gregorčič me je v resnici spravil na pot gledališkega ustvarjanja. Gregorčič in Prešeren. Že zgodaj sem rad bral poezijo, v času šolanja na gimnaziji, v semeniških letih in predvsem teološkega študija v Salzburgu sem se prvih pesmi učil tudi na pamet. Kot bi v tujem svetu iskal domovino v poeziji. Iz tega učenja se je pozneje razvila moja odrska dejavnost. Leta 2018 sem obnovi...