Kot smo v ponedeljek že pisali na naši spletni strani, se je na nedeljskem referundumu 57,7 odstotkov Švicarjev izreklo za prepoved gradnje minaretov. V Švici so bili doslej postavljeni štirje, muslimani pa predstavljajo štiri odstotke švicarskega prebivalstva. Kot so poročali švicarski mediji, je bila doslej predvidena še gradnja največ dveh novih minaretov.

Predstavniki islamskih združenj v Švici v skupni izjavi pobudnici referenduma, Švicarski ljudski stranki, očitajo, da pri odločanju pravzaprav v prvi vrsti ni šlo za minarete. Obenem so izrazili svojo hvaležnost vladi, parlamentu, večini političnih strank in ‘sestrskima religijama judovstvu in krščanstvu’, ki so se ves čas zavzemali za versko svobodo in zaščito manjšin.

Pobuda za referendum proti gradnji minaretov izkazuje razširjeno negotovost prebivalcev Švice in potrebno bi bilo okrepiti prizadevanja na področju integracije. Poleg tega švicarski pravni strokovnjaki menijo, da izid referenduma ne bo deležen mednarodne potrditve. Pojasnjujejo, da bi bila pritožba na prepoved gradnje pri Evropskem sodišču za človekove pravice gotovo rešena v prid tožnikom.

Tudi Nemška škofovska konferenca se je ‘z zaskrbljenostjo’ odzvala na odločitev Švicarjev. Ta bi po njihovem mnenju lahko škodovala sožitju religij v ‘sosednji deželi’, je v izjavi za javnost dejal njen predsednik, nadškof Robert Zollitsch. Predvsem pa ta odločitev ne bo v nikakršno pomoč kristjanom v islamskih državah.

Do izida švicarskega referenduma so kritični tudi na švedskem predsedništvu Evropske zveze. Nenavadno se jim zdi, da se z referendumom odloča o vprašanjih, ki so pravzaprav tema mestnih načrtov. Na Švedskem tovrstnega referenduma niti ne bi mogli razpisati, saj bi bil v nasprotju z versko svobodo, so še dodali.
Glavni urednik vatikanskega dnevnika ‘L’Osservatore Romano’, Giovanni Maria Vian, meni, da je ‘instrumentalizacija religije do sedaj prinesla le slabe, neugodne rezultate’. Ob izidu referenduma pa se morajo po njegovem zamisliti tudi Cerkve, saj jim ni uspelo volivcev odvrniti od tega, da bi glasovali proti prepovedi gradnje minaretov. Vian je omenil ‘politični ekstremizem’, ki deluje na podlagi strahu, in tudi če se zaradi izida referenduma za muslimane v Švici ne bo kaj dosti spremenilo, ima referendum za njih simbolični pomen. S tem je na kocko postavljena tudi svoboda kristjanov v islamskih državah.

Svojo osuplost nad izidom referenduma so v ponedeljek izrazili tudi turški mediji. Izid so označili za ‘zmago islamofobije’, v skrajnih komentarjih pa Švicarje celo imenujejo ‘rasiste’. V Turčiji hvaležno sprejemajo zavzemanje krščanskih in judovskih Cerkva proti prepovedi gradnje minaretov v Švici, saj je okoli tretjina vseh švicarskih muslimanov turške narodnosti. Kljub temu turška vlada zaenkrat nima namena ukrepati.

Številni turški časopisi so objavili oglasni plakat nasprotnikov gradnje minaretov, na katerem je ženska, odeta v tradicionalna muslimanska oblačila, stoji pa pred ‘gozdom’ minaretov, ki ‘raste’ iz švicarske zastave. Podpis pod sliko pravi: ‘Švica ni opravila testa strpnosti.’