Prijateljstva pogosto nastanejo v obdobju, ko živimo podobno ter delimo interese, vrednote in življenjske okoliščine. Z leti pa se poti naravno razidejo. Nekdo si ustvari družino, drugi ostane sam, nekdo več dela, potuje ali spremeni navade in prioritete. Ko posameznik izstopi iz nekdanjega skupnega vzorca, lahko njegova drugačnost pri drugih vzbudi občutek, da jih že s svojim načinom življenja posredno ocenjuje. Moraliziranje je zato včasih tudi obramba pred lastno negotovostjo. Očitek ni vedno le očitek. Pod njim se lahko skrivajo primerjanje, zavist, pogrešanje nekdanje bližine ali strah, da se odnos spreminja.

Zato vsako nestrinjanje še ne pomeni slabega prijateljstva. Pomembno je predvsem, ali drugi izhaja iz iskrene skrbi in želje po razumevanju ali pa iz prepričanja, da bolje ve, kako bi morali živeti. Prva drža ohranja enakovrednost in odpira prostor za pogovor, druga pa ustvarja odnos nadrejenosti. Različnost prijateljstva ne uniči, kronično razvrednotenje pa ga lahko.

Izčrpav...