800 let: sv. Frančišek Asiški

V Cerkvi bo leto gotovo zaznamovala 800. obletnica smrti sv. Frančiška Asiškega, ki je umrl 3. oktobra 1226. Obhajanje spomina na enega najbolj priljubljenih katoliških svetnikov ne bo omejeno le na oktober, ampak bo trajalo celo leto. Med 22. februarjem in 22. marcem bo v baziliki sv. Frančiška v Assisiju prvič izpostavljeno svetnikovo telo, pred katerim bodo lahko tako molili romarji iz vsega sveta (za obisk se je treba vnaprej naročiti). Slovesnosti ob visoki obletnici pripravlja tudi italijanska država, ki je lani 4. oktober, god sv. Frančiška, ponovno razglasila za državni praznik.

400 let: posvetitev bazilike sv. Petra

18. novembra 1626 je po 120 letih gradnje in 12 različnih arhitektih papež Urban VIII. posvetil največjo cerkev krščanstva: baziliko sv. Petra v Vatikanu. Mogočna cerkev, ki leži nad grobom prvaka apostolov, sv. Petra, je vidni simbol edinosti in neprekinjenega izročila vere od apostolskega časa do danes. Obletnico posvetitve bo zaznamoval tudi dokumentarni film, ki ga snema znani ameriški igralec Chris Pratt, ki je za Vatican News povedal: »V izjemno čast mi je sodelovati s papežem Leonom in Vatikanom pri tem projektu. Zgodba o sv. Petru je osrednjega pomena za krščansko vero in globoko sem hvaležen za dano zaupanje in dostop, da bi njegovo zapuščino prenesel na platno.«

Bazilika sv. Petra. FOTO: Tatjana Splichal

250 let: Deklaracija o neodvisnosti

Dan neodvisnosti bo v ZDA letos še posebej prazničen, saj bodo obhajali 250. obletnico podpisa Deklaracije o neodvisnosti, s katero je 13 britanskih kolonij 4. julija 1776 razglasilo, da niso več podložne kralju. Že leto prej je med matično domovino in naseljenci preko Atlantskega oceana izbruhnila vojna, ki je pripeljala do ustanovitve Združenih držav Amerike. »Smatramo, da so te resnice samoumevne: da so vsi ljudje ustvarjeni enaki, da jih je njihov Stvarnik obdaril z določenimi neodtujljivimi pravicami, med katerimi so življenje, svoboda in prizadevanje za srečo,« se glasi uvodni stavek Deklaracije. Obletnica bi lahko bila priložnost za poenotenje politično zelo razklane ameriške družbe – a glede na to, da že za pripravo slovesnosti skrbita dva ločena odbora, to ni zelo verjetno.

John Turnbull, Deklaracija o neodvisnosti (1818). FOTO: Wikimedia Commons

100 let: Antonio Gaudí

10. julija 1926, je umrl katalonski arhitekt Antonio Gaudí, ki je zaznamoval arhitekturo v začetku 20. stoletja. Njegova mojstrovina, bazilika Svete družine (Sagrada Familia), prav v tem času dobiva vse bolj zaključeno podobo, saj dokončujejo osrednji stolp Jezusa Kristusa, ki bo meril kar 172,5 m v višino in bo tako najvišji zvonik na svetu. Gradnja s tem sicer še ne bo končana, po načrtih bo trajala še vsaj deset let. V tem letu so Barceloni podelili tudi naziv svetovne prestolnice arhitekture. Aprila lani je bil Gaudí proglašen za »častitiljivega Božjega služabnika«, kar je pomemben korak na poti k svetništvu. V Barceloni za letos načrtujejo številne prireditve v čast svojemu velikemu arhitektu.

Antonio Gaudí. FOTO: Wikimedia Commons

25 let : teroristični napadi 11. septembra

Četrt stoletja nas loči od dogodka, ki je zaznamoval svetovno dogajanje vse do danes. Teroristi Al Kaide so 11. septembra 2001 z ugrabljenimi letali strmoglavili v severni in južni stolp Svetovnega trgovinskega centra (WTC) v New Yorku ter v Pentagon v bližini Washingtona. Četrto letalo je strmoglavilo v Pensilvaniji, potem ko so potniki poskušali prevzeti nadzor nad letalom iz rok ugrabiteljev. V napadih je umrlo skoraj tri tisoč ljudi. V odgovor so ZDA pod vodstvom Georgea Busha ml. sprožile t. i. vojno proti terorizmu, napadle Afganistan, kjer se je skrivalo vodstvo Al Kaide, kasneje pa še Irak Sadama Huseina, ki so ga obtoževali izdelovanja orožja za množično uničevanje.

Dvojčka WTC po napadu, preden sta se zrušila. FOTO: Wikimedia Commons

Kaj pa pri nas?

V Sloveniji se nam obeta literarno leto, saj praznujemo dve pomembni okrogli obletnici. 10. maja se bomo spominjali 150. obletnice rojstva Ivana Cankarja, pisatelja, pesnika, dramatika in esejista, ki velja za enega od velikanov naše književnosti. Le nekaj dni kasneje, 27. maja pa bo poteklo 100 let od smrti Srečka Kosovela, ki je oral nove smeri slovenske poezije in zapustil ene najlepših podob svojega domačega Krasa. Seveda pa ne smemo pozabiti: 25. junija bomo praznovali 35. obletnico slovenske osamosvojitve.

Ivan Cankar. FOTO: Wikimedia Commons

Srečko Kosovel. FOTO: Wikimedia Commons