Očetov in sinov oltar za mater

Oče postavlja oltar, ki naj bi bil dokončan do procesije, ko bo posvečen, vendar mu delo ne steče zaradi izmučenosti, zdravstvenih težav in odločnosti, da bo oltar naredil sam. Vsak kos, material in vse podobe, ki jih vkleše, imajo poseben pomen. Vse bolj, kot se oče vztrajno posveča izdelovanju, tem bolj spoznavamo njegovo življenje, njegove odločitve, iz katerih se razkriva njegova osebnost, hkrati pa tudi odnos do žene, ki je bila do svoje smrti v družini samoumevna, nevidna, nihče ni pomislil, da bi lahko obstajal svet brez nje.

Roman Oltar za mater lahko prelistate TUKAJ.

»Ko je bila živa, je bilo, kakor da je ni; vsak je živel svoje življenje. Zdaj, ko je bila mrtva, so jo skušali na vse načine zadržati tukaj. Ko je bila živa, je le malokdo vedel, da živi. Zdaj so to vedeli mnogi, oltar bo ohranil njen spomin za zmeraj in za vse.« Njena podoba je na fotografijah nejasna, vedno v ozadju, s kopijo še nekoliko izgubi svojo pristno podobo, a živi v srcih ljudi, ki so jo poznali. Njen sin ji je s knjigo napisal epitaf, oltar iz besed, zapisanih »v skladu z ljubeznijo, kulturo in pobožnostjo«, kot jih pozna v svojem, ne več materinem kmečkem svetu. Tako pred očmi bralca nastajata dva oltarja za isto osebo in ta bo živela, dokler živijo tisti, ki se je spominjajo. Tako bo živelo tudi vse tisto, kar počasi izginja, dokler bomo ohranili spomin nanj.

Avtor romana Oltar za mater Ferdinando Camon. FOTO: Alchetron

Misli o življenju, pravici in resnici

A roman ni konstrukcija življenja neke kmečke družine, je predvsem izraz vrednot, ki jih ta družina nosi. Skozi njihova dejanja je pisatelj raztrosil misli o pravici in krivici, življenju in smrti, spominu in časti, resničnosti in lažnosti. Kot je Camon sam dejal, je z romanom želel povedati, kaj je svetost. Hkrati pa ga je uvrstil v »Ciklus poslednjih«, v katerem opisuje zadnje predstavnike kmečkega podeželja. V ta cikel spadata romana Peti stan in Večno življenje. V romanu Oltar za mater gleda na svet svojih staršev, njega pa spremembe odnašajo v drugačne okoliščine, zato ima možnost pogleda od zunaj, prav zato vidi stvari jasno, takšne, kot so v resnici bile. S knjigo Camon ohranja predvsem spomin na to, kar zbledeva, mineva. Dokler se spominja, še obstaja, kljub temu spomeniku pa kmečkega sveta ne idealizira in ga ne postavlja v nasprotje meščanskemu.

Več kot knjigi Oltar za mater TUKAJ.

Knjigi so dodani odlomki iz kritiških odmevov in spremna beseda Jožeta Horvata, urednika zbirke Pretakanja, v kateri je izšel slovenski prevod. S svojimi opombami pa je okoliščine po drugi svetovni vojni in druge pomembne zunanje reference v italijanski deželi blizu Padove bralcu približal Matej Leskovar.