Po Mileni Houška Pavlin je v galerijo Družina prišel letosše en umetnik iz Maribora - Bogdan Čobal, ki predstavlja razstavo Opuščenebrazde. Likovni kritik Mario Berdič je ob odprtju razstave, 4. decembra, slikarjevcikel kozolcev opisal kot slikarjev eksperiment z vidika gledalca. Bogdan Čobalnamreč svoje slike izbira glede na prostor. Tako jih je v Nemčiji razstavil karpo tleh, slika je bila »ponižana« na tla, opazovalci pa so se morali pri temsklanjati. »Nekaj se mora zgoditi z obiskovalcem med gledanjem mojih slik, nesme priti in oditi enak,« meni Bogdan Čobal, ki se je tudi udeležil odprtja razstave.Čeprav je kozolec tipično slovenski simbol, so ga v Nemčiji ob razstavisprejeli za svojega. Razstava slik kozolcev je bila sicer prvič prikazana naHrvaškem, kjer je slikar združil tradicijo slovenske in hrvaške dediščine, sajje izhajal iz fotografij, posnetih v Muzeju na prostem v Rogatcu, torej na mejis Hrvaško.

Opuščeni kmečki atribut – kozolec pa ne simbolizira lepropadanja zemlje, narave, gozdov, odmiranja kmetije, opuščanja živinoreje insprememb v podnebju, temveč pomeni tudi nov začetek s kozmografskimi motivi, kipredstavljajo cikličnost in obnavljanje vesolja. Berdič je opozoril na jesenskobarvitost Čobalovih slik – od žareče rumene prek oker in do sive, ki pripeljedo konca, a hkrati začetka nove kreacije. Na slikah vidimo mnogo nasprotij –ravne, diagonalne linije kot razum proti navidezni kaotičnosti, ki pomenidinamiko, življenje v nasprotju s smrtjo.

Bogdan Čobal v barvah čuti njihovo energetsko stanje, obrobu dveh barv pa prepoznamo obliko, spoje, dinamičnost in geste. Tudi ljudjesmo del energetskega spreminjanja, nas je poučil slikar, in v sebi imamo prostorskikriž, ki se ga ne zavedamo. Svoje slike postavlja pogosto na tla, ker s tem hočepokazati drugačno percepcijo, kot smo je vajeni.

Po mnenju Bogdana Čobala ljudje živimo iz različnih sklepov:ramen, zapestij, rok, prstov … in jih uporabljamo s senzomotoriko, ta jeslikarjev rokopis. Ko Bogdan Čobal nekaj opazi, v njem ostane podoba, vendar jena sliki še nekaj drugega, zato so njegova dela večplastna. To je razložil sšahovskimi potezami: imamo točno določeno število potez, vendar nešteto številoiger; tako se tudi avtor poigrava  s kozmusom,ki je njegov priljubljen motiv.

Ker Bogdan Čobal pogosto sodeluje v likovni kolonijiUmetniki za karitas na Sinjem Vrhu, je v galeriji Družina že znan, vendar svojedelo nenehno nagrajuje. Tako je že slike, ki jih pravkar razstavlja v galeriji,že nadgradil v manjšem formatu.