Fotografija je simbolična. Foto: Tatjana Splichal

Konec tedna bo v vatikanski sinodalni dvorani potekala mednarodna konferenca o zdravju. Pod naslovom Spoprijeti se s svetovnimi neenakostmi na področju zdravja jo organizira Dikasterij za služenje celostnemu človeškemu razvoju, sodeluje pa tudi Mednarodna zveza katoliških zdravstvenih ustanov.

Evropski zdravniki, vključeni v Svetovno zdravstveno združenje, pa so četrtek, 16., in v petek, 17. novembra, v Vatikanu razpravljali o vprašanjih o koncu človeškega življenja.

Papež Frančišek je v pismu udeležencem zavzel stališče, da opustitev zdravljenja, ko izboljšanje bolnikovega stanja ni mogoče, ni evtanazija. Ta je vedno nedopustna, je poudaril.

Pohvalil je učinkovitost zdravnikov, ki s posegi v človeško telo izboljšujejo stanje ali celo popolnoma ozdravijo bolnika, vendar se to vedno ne zgodi. Zato je treba modro preudariti, da ne zapadejo v skušnjavo, da bi vztrajali pri zdravljenjih, ki imajo močne učinke na telo, a včasih ne prispevajo k dobremu celotne osebe.

Moralno dopustno je torej odpovedati se terapevtskim sredstvom, ali pa jih prekiniti, kadar njihova uporaba ne ustreza etičnemu in humanističnemu merilu. S tem ne povzročijo smrti, ampak sprejmejo neizbežno. Medtem ko je evtanazija prekinitev življenja in s tem povzročitev smrti, je poudaril papež.

Priznal je, da je v konkretnih primerih klinične prakse težko oceniti vse dejavnike. Odločitve mora sprejeti bolnik, če je za to pristojen in tega zmožen. Predvsem on je tisti, ki v pogovoru z zdravniki oceni zdravljenje, ki se mu predlaga, in presodi njegovo dejansko sorazmernost v konkretni situaciji, s tem da se zdravljenju odpove, če je ta sorazmernost pomanjkljiva. Seveda pa takšna ocenitev v sodobni medicinski praksi ni lahka. Sveti oče je opozoril tudi na to, da so določeni zdravstveni posegi vedno bolj zahtevni in dragi, s tem pa dostopni manjšemu številu ljudi.

Papež je poudaril še, da ne smemo nikoli zapustiti bolnika. Če vemo, da v bolezni ne moremo vedno zagotoviti ozdravitve, lahko in moramo za živečega vedno skrbeti, ne da bi krajšali njegovo življenje, a tudi brez nekoristnega zoperstavljanja njeni smrti, je zapisal papež. Omenil je tudi pomembnost paliativne medicine ter potrebo po normativih na tem področju.

Vir: Radio Vatikan, Radio ognjišče