Zapri
Iskanje

Osamosvojitev in katoliško občestvo

Anton Stres
Za vas piše:
Anton Stres
Objava: 21. 12. 2020 / 15:06
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 23.12.2020 / 17:50
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Osamosvojitev in katoliško občestvo

Osamosvojitev in katoliško občestvo
Ljudje so v svojih zahtevah po drugačni družbi samo v Cerkvi dobivali idejno potrditev.

FOTO: Tatjana Splichal.


Vprašanje bralca:

Mineva 30 let od plebiscita, na katerem smo se Slovenci odločili za samostojno državo. Kakšen je vaš pogled na vlogo in odgovornost katoliškega občestva pri obnovi slovenske demokracije in rojstvu slovenske države?

Odgovarja: Anton Stres, upokojeni ljubljanski nadškof

Sprašujete o vlogi in odgovornosti katoliškega občestva. Torej ne samo o vlogi škofov in duhovnikov, ampak o laiških vernikih. Nastopi škofov, Komisije Pravičnost in mir, pastoralno delovanje med izobraženci in študenti (tako imenovani »teološki tečaji«) in podobne dejavnosti, ki so idejno pripravljale pot spremembam, vse to je dobro zapisano v spominu takratnih generacij in je tudi dokumentirano.

Dovolj je vzeti zbirko izjav Komisije Pravičnost in mir, ki jo je nadškof Šuštar ustanovil leta 1985 z namenom, da med katoliškim občestvom in v družbi dela za uveljavljanje človekovih pravic in katoliškega družbenega nauka. Druge nastope predstavnikov Cerkve v boju za svobodo se da najti v že kar obsežnem verskem tisku tedanjega časa. Sam pa bi rad opozoril na nekaj drugega.

Katoliško občestvo je imelo vodilno občestvo vlogo

Boj za demokracijo se ni začel z dogodki, katerih tridesetletnico obhajamo v zadnjem času. Te spremembe so lahko nastopile, ker so imeli ljudje jasno zavest, da komunizem ni legitimna ureditev, ker tepta človekove pravice. Pri oblikovanju te zavesti pa je imelo katoliško občestvo vodilno vlogo.

Katoliško cerkev je imel komunistični režim za »notranjega sovražnika št. 1« in je to tudi bila, saj je bila edina družbena skupina, ki ni bila ne pod idejnim ne pod organizacijskim vodstvom partije. Vsi poskusi partije v tej smeri so se izjalovili.

Katoličani so s svojimi pastirji v tej idejni in moralni opoziciji vztrajali, ko ni bilo še nikjer videti kake razpoke v komunističnem sistemu. S svojo zvestobo so vsa leta po vojni ohranjali plamen upanja – kot vestalke v templju –, da je lahko zagorel v mogočen ogenj pred tridesetimi leti.

Zapostavljanje, drugorazrednost, zaničevanja in lažne obtožbe

Člani katoliškega občestva so bili nasprotniki komunističnega totalitarizma, ker niso klonili »pred naduto močjo« (Tagore). Zavoljo tega so leta in leta trpeli, prenašali zapostavljanje in drugorazrednost, zaničevanje, lažne obtožbe in izključevanje iz vseh odgovornih služb, ki bi jih mnogi glede na svoje kompetence in moralno držo veliko bolj zaslužili, kakor tisti, ki so imeli »rdečo knjižico«.

Partijska oblast je preostanek katoliškega občestva, ki ji ga med vojno in po njej ni uspelo fizično likvidirati, ves čas moralno in ekonomsko zatirala, kristjane izključevala in jih obravnavala kot »drugorazredne« občane. Ti pa so vztrajno in potrpežljivo vzdrževali »pasivni odpor«, vzgajali mladino v drugačnih vrednotah kakor komunistična šola in ohranjali živo vero in krščanski pogled na svet, človeka in zgodovino.

Krščanstvo je bilo edina verodostojna in množična alternativa totalitaristični, materialistični in ateistični ideologiji, ki je služila upravičevanju komunističnega totalitarizma. Ljudje so v svojih zahtevah po drugačni družbi in ureditvi dobivali samo v Cerkvi idejno potrditev in moralno podporo, ki so jo potrebovali. Totalitarna oblast se je takrat tega dobro zavedala. Bilo bi krivično, če bi mi danes na to pozabili.


Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina (51/2020).

Preberite še:
- Zbornik ob tridesetletnici slovenske države
- Izjava KPM ob 30. obletnici slovenskega plebiscita
- Slovenski razkol – vogelni kamen resnične zgradbe
- Duh plebiscita živi


Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Preberi tudi

Kupi v trgovini

Novo
Zgodovina in dediščina
12,90€ Poglej izdelek: 30 let Republike Slovenije
Nalaganje
Nazaj na vrh