Društvo Downov sindrom Slovenija ob današnjem dnevu organizira številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani na Prešernovem trgu poteka informativna stojnica, v 21 krajih po Sloveniji pa so organizirani pohodi z baloni, s katerimi ozaveščajo o pomenu vključevanja oseb z Downovim sindromom v družbo.

Ob svetovnem dnevu mnogi izkažejo podporo tudi z nošenjem dveh različnih nogavic, ki simbolizirajo sprejemanje različnosti. Gre za preprost, a močan simbol solidarnosti in sporočilo, da je raznolikost družbno bogastvo, ki ga moramo sprejemati z razumevanjem in spoštovanjem.

Poslanica predsednika Državnega sveta

Poslanico ob današnjem dnevu je objavil predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. V njej je poudaril, da je dolžnost države, da zagotovi stabilno podporno okolje, v katerem bodo lahko posamezniki z Downovim sindromom živeli polno življenje, tudi ko njihovih staršev ne bo več. "Pomembno je, da ustvarimo odprte šole, delovna mesta in skupnosti, ki razumejo vrednost vsakega posameznika in poskrbijo za to, da osebe z Downovim sindromom in drugimi motnjami v duševnem razvoju niso le vključene, ampak tudi aktivno sodelujejo v družbi in prispevajo k njenemu razvoju."

Izzivi za družbo pri vključevanju oseb z Downovim sindromom

V Varstveno delovnem centru Tončke Hočevar poudarjajo, da osebe z Downovim sindromom pogosto potrebujejo prilagojene oblike podpore, ki jim omogočajo razvijanje samostojnosti in socialnih veščin. Kljub obstoječi zakonodaji, ki omogoča pravico do vključujočega izobraževanja in zaposlovanja, v praksi še vedno obstajajo številni izzivi. Pomanjkanje izobraževanj za pedagoge in strokovne delavce v osnovnih in srednjih šolah pogosto otežuje kakovostno vključitev otrok z Downovim sindromom v redni izobraževalni sistem.

Birokratske ovire in pomanjkanje podatkov

Novinarka in mati otroka z Downovim sindromom Neža Grmšek Šabanovič je izpostavila birokratske ovire pri pridobivanju dodatka za nego ter pomanjkanje uradnih podatkov o številu oseb z Downovim sindromom v Sloveniji. Kot možne rešitve je predlagala avtomatično dodelitev dodatka za nego otrokom z Downovim sindromom, vzpostavitev natančnih evidenc in uskladitev slovenskih predpisov s primeri dobre prakse iz tujine.

Pomen samostojnega bivanja

Velik izziv za osebe z Downovim sindromom ostaja tudi samostojno bivanje. Nacionalna zveza Sožitje opozarja na potrebo po več skupnostnih stanovanjih in manjših stanovanjskih enotah, ki bi osebam z Downovim sindromom omogočile večjo neodvisnost. 

Predsednica Društva Downov sindrom Slovenija Valerija Bužan je opozorila, da Slovenija zaostaja za tujino pri programih vključevanja in prilagoditvah za osebe s posebnimi potrebami. Kot primer dobre prakse iz tujine je navedla Finsko in Portugalsko, kjer so ukinili specializirane institucije in osebam z Downovim sindromom omogočili širšo vključitev v družbo. Tudi v Sloveniji se že dogajajo premiki v to smer.