Zgodovinar in gradoslovec dr. Ivan Stopar je o gradu Otočec, kulturni in naravni znamenitosti »na« reki Krki, napisal knjigo Otočec. Grajski biser na zeleni Krki, ki jo je izdala farmacevtska družba Krka.

Kot je dr. Stopar povedal na predstavitvi, mu je ta grad še posebej blizu, ker je bil to prvi grad, s katerim se je srečal, ko je bil dijak na gimnaziji v Novem mestu. V knjigi ga je na podlagi poglobljenega raziskovanja predstavil z različnih perspektiv, tudi s predstavitvijo plemičev in plemkinj, ki so v njem živeli. Prav to daje gradu, ki je kulturni spomenik državnega pomena in protokolarni objekt, predvsem pa eden najprivlačnejših hotelov v Sloveniji, romantičen pridih.

Grad je nastal v 13. stoletju, kot prva lastnika sta bila leta 1252 in 1254 omenjena Henrik Otoški in njegov brat, zadnji lastnik pa je bil grof Margheri.

Požgali so ga partizani

Grad je menjaval lastnike in s tem tudi podobo. Po pripovedovanju grad ni bil pozidan na otoku, temveč na desnem bregu Krke, pozneje pa je eden od graščakov naročil odkopati del zemljišča, da je bil grad sredi vode varen pred zločinci. Pred drugo svetovno vojno sta poleg gradu stali še žaga in kovačija, kjer je danes jez, pa so še vidne razvaline mlina.


Uničen grad Otočec po vojni

Na začetku druge svetovne vojne so grad zasedli Italijani, 20. maja 1942 pa so ga požgali partizani (v istem času kot grad Hmeljnik). Prenova se je začela leta 1952 z obnovo strehe. Šest let pozneje so delovne brigade začele graditi cesto Ljubljana–Zagreb. Takrat so grad začeli obnavljati in delo končali v dveh mesecih. Najprej je bila v njem restavracija, današnjo podobo pa je dobil leta 1968, ko so ga opremili s stilnim pohištvom. Knjigo so izdali v slovenski, ruski in angleški različici.

Skrb za lokalno okolje



Ker je ohranjanje slovenske kulturne dediščine, še posebej pa skrb za lokalno okolje, pomemben del Krkinega trajnostnega razvoja, so tokrat k sodelovanju pri nastajanju nove knjige povabili še nekaj strokovnjakov iz domačega okolja. Tako je predgovor prispeval umetnostni zgodovinar akademik dr. Milček Komelj, katerega korenine so tesno vpete v Novo mesto, obenem pa je izvrsten poznavalec znanstvenega dela dr. Stoparja pa tudi gradu Otočec. Uredniško delo so zaupali umetnostnemu zgodovinarju Iztoku Hotku.

Priznani fotograf Borut Peterlin, ki je v objektiv mojstrsko ulovil podobo današnjega gradu, in oblikovalec Jurij Kocuvan pa sta v knjižnem delu srednjeveškemu gradu vdahnila pridih modernosti.