Večer je. Na nebu se že prižigajo prve zvezde in napočil je čas za spanje. Še prej pa se malčica tesno privije k mami in skupaj odpreta knjigo, ki jo bo nocoj popeljala v sladke sanje ...

Foto: Tatjana Splichal


Zakaj je pomembno, da otrokom beremo?

Strokovnjaki poudarjajo, da je branje otroku vse od zgodnjega otroštva ključno za njegov jezikovni, intelektualni in sploh vsestranski razvoj. Družinsko branje, ko starši skupaj z otroki odkrivajo bogastvo pisane besede, odločilno vpliva na kasnejše otrokovo učenje branja in uspešno učenje, na razvoj njegove bralne pismenosti, bogastvo besednega zaklada, literarne dojemljivosti in celo na njegovo bralno kulturo v odraslem obdobju.

Pa še nekaj je zelo pomembno pri družinskem branju: zaupno ozračje, ki se razvije med starši in otroki. Ta zaupnost krepi čustvene vezi v družini. Toplina, ki jo otroci in starši čutimo ob tem, ko z otrokom v naročju listamo po knjigi, si ogledujemo ilustracije, prebiramo navihane pesmice ali si zastavljamo uganke oz. beremo že čisto prave zgodbe, je resnično zelo dragocena in jo velja gojiti kot del vsakdanje rutine.

Znanstveniki so dokazali, da otroci, ki so jim starši v prvih treh letih življenja brali in se z njim veliko pogovarjali, kasneje v življenju laže berejo in se uspešneje učijo. Znan je izrek Alberta Einsteina, ki pravi, da če želimo imeti pametne otroke, jim berimo pravljice, in če bi želeli imeti še bolj pametne otroke, jim berimo še več pravljic.

Branje otroku vsestransko koristi, saj spodbuja njegov čustveni, socialni in intelektualni razvoj. Dognanja nevrologov dokazujejo, da branje spodbuja razvoj možganov v celoti, tako leve kot desne polovice.

Branje knjig je tudi vzgoja k osredotočenosti, potrpežljivosti in urjenju koncentracije.

Otroku berimo v maternem jeziku, čeprav ta ni jezik okolja, saj z maternim jezikom lahko posredujemo tudi ljubezen, domačnost. V maternem jeziku smo najbolj sproščeni, najbolj pristni. Čim mlajši je otrok, tem bolj to velja; pri starejših otrocih je za širjenje obzorja in učenje tujih jezikov seveda tudi dobrodošlo, če mu prebiramo v tujih jezikih, saj mu bodo zanimivi drugačni zveni, drugačen ritem, a pri malčkih naj velja, da mu beremo v maternem jeziku. Seveda velja tudi to, da če sta materna jezika staršev različna, otroku vsak bere v svojem maternem jeziku.

Kdaj začeti z branjem?

Lahko rečemo, da pravzaprav nikoli ni prezgodaj. Vedno več je znanega o razvoju otrok v maternici ter o njihovem odzivanju na zunanji svet, zato lahko z branjem začnemo že v nosečnosti. Mnogo staršev pravzaprav povsem naravno komunicira z otrokom že pred rojstvom: se z njim pogovarja, mu poje, moli, tudi bere. Vsekakor pa je za t. i. predbralne dejavnosti čas že takoj po rojstvu. Med take dejavnosti sodijo prstne igre, bibarije (saj poznate tisto Biba leze, biba gre pa Miška kaško kuhala …), kjer med besede vtkemo še igro s prsti, saj je znano, da dojenčki svet okoli sebe doživljajo predvsem s čutili. Na ta način prepletemo dvoje čutil (sluh in tip). Med predbralne dejavnosti sodijo tudi razne izštevanke pa uspavanke, pogovor z dojenčki, pripovedovanje ipd. Na tak način jih lahko na branje pripravljamo med previjanjem, oblačenjem, kopanjem pa tudi vmes.

V roke pa mu položimo prvo knjigo pri približno šestih mesecih starosti. Seveda začnemo s t. i. igralnimi knjigami, ko je knjiga še predvsem igrača in je tudi iz materiala, ki ga otrok brez posledic da tudi v usta, npr. iz blaga, lesa, zelo trdega kartona. Za začetek izberite knjige, v katerih besedila skoraj ni ali ga je izredno malo, podobe pa so preprostejše, nimajo veliko podrobnosti, ki pozornost samo razpršijo in so primernejše za starejše otroke.

Kako beremo otrokom?

Bistveno je, da otroka ne pustimo samega s knjigami, ampak da skupaj z njim listamo. Starši poimenujemo prikazane podobe (osebe, predmete, dogajanje) in tako poskrbimo za povezavo vidne in slišne podobe s predmetom, ki ga predstavlja, kar je v bistvu prazačetek branja.

Veliko staršev branje povezuje s časom pred spanjem (poznamo »pravljico za lahko noč«), ko je lahko knjiga tudi način umirjanja in uspavanja ter pripomoček za slovo od dneva, ki je za nami. Res je tako večerno branje ena od navad, ki jo lahko vtkemo v naš vsakdanjik in tako postane povsem samoumeven konec dneva tako za odrasle kot otroke. Še posebej ob dnevih, ko smo starši in otroci večino časa ločeni, je to lahko ena od dejavnosti, ki zbližuje, ustvarja toplo in zaupno ozračje in predstavlja varnost v kaosu vsakdanjika. Po drugi strani pa je lahko večer najbolj naporen čas dneva, ki ga ne želimo še bolj napolnjevati z dejavnostmi, pa čeprav naj bi bilo branje nekaj sproščujočega, in si tako lahko seveda omislimo drug čas v dnevu, ki ga bomo posvetili branju.

Vir: Rubrika Za življenje v tedniku Družina z datumom 4. maj 2014.