Na Dunaju so se minulo soboto poslovili od cesarskega naslednika Otta von Habsburga. Več kot uro pred začetkom pogrebne maše se je katedrala sv. Štefana postopoma napolnjevala s številnimi povabljenimi gosti: državniki, predstavniki vladarskih in plemiških družin, predstavniki različnih gibanj in škofi. Med slednjimi je bil tudi ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, ki je na žalni slovesnosti zastopal Slovensko škofovsko konferenco. Tudi na trgu pred katedralo ter po drugih ulicah in trgih Dunaja se je že od jutranjih ur zbirala množica. Prireditelji so jih pričakovali deset tisoč, vendar jih je bilo precej več. Na večje trge so postavili zaslone z namenom, da so ljudje na prostem lahko sledili dogajanju v katedrali in pogrebnemu sprevodu do kapucinske cerkve, kjer imajo Habsburžani svoje zadnje počivališče.

Maša za pokojnega, ki jo je daroval dunajski nadškof kardinal Christoph Schönborn, se je pričela ob 15. uri. Za glasbo med bogoslužjem sta poskrbela katedralni zbor in orkester. Kardinal Schönborn je v pridigi spregovoril o poklicanosti vsakega človeka, ki ga Bog kliče k določenemu poslanstvu. Poklicanost Otta von Habsburga je primerjal s poklicanostjo starozaveznega očaka Abrahama, ki ga je Bog poklical iz domače, poznane dežele na pot v neznano deželo. Podobno je Bog preko zgodovinskih okoliščin pokojnega Otta poklical iz znanega okolja monarhije v novo in neznano družbeno situacijo. Otto je svojo poklicanost razumel predvsem v tem, da si je v novih in drugačnih razmerah povsod prizadeval za pravičnost, ki je temelj vsega, in za mir. Sam je ob neki priložnosti dejal, da dan vojne stane več kot celo leto miru. Blagor tistim, ki delajo za mir, smo slišali v evangeliju. Kardinal je nagovor sklenil s spominom na njuno srečanje v avstrijskem romarskem središču Marijinem Celju.

Po maši so v katedrali potekale pogrebne molitve, po tem pa je pogrebni sprevod krenil po dunajskih ulicah do kapucinske cerkve. Zadnjo pot pokojnega Otta je spremljalo okoli tri tisoč petsto različnih narodnih noš, gard in drugih spremljevalcev. Sprevod je množica spremljala v tihi zbranosti. Ob poti so se od pokojnega poslavljali zvonovi bližnjih cerkva, v Hofburgu pa so zagrmeli topovi. Krsta s pokojnim se je ustavila pred zaprtimi vrati kapucinske cerkve. Sledil je pomenljiv obred, ko je predstavnik s palico potrkal na vrata cerkve. Glas kapucina v notranjosti je vprašal, kdo je. Trkajoči je predstavil pokojnega z njegovimi vladarskimi nazivi. Glas iz notranjosti je odgovoril, da ga ne pozna. Ponovno je potolkel po vratih in ponovno predstavil pokojnega z drugimi častnimi naslovi. Tudi tokrat zaman. V tretje pa ga je predstavil kot Otta – umrljivega človeka, grešnika. Vrata so se odprla in sprejeli so ga. V krogu družine in škofov so pokojnega položili k večnemu počitku.

Veličasten pogreb velikega in pomembnega moža bo še dolgo odmeval v srcih vseh, ki so se ga udeležili. Začutili so lahko moč in veljavo habsburške monarhije, obenem pa tudi krščansko vero, ki je v njihovem rodu globoko zakoreninjena.

Škof Jamnik je v imenu Slovenske škofovske konference ob sklepu pogrebne slovesnosti najstarejšemu sinu Otta von Habsburga Karlu in njegovi celotni družini ter sorodnikom izrazil molitveno povezanost in zahvalo za tako velikega človeka in dejavnega kristjana. Škof Jamnik se je po pogrebu srečal tudi s kardinalom Schönbornom, ki je poudaril, da so se poslovili od velikega Evropejca in prijatelja Slovenije. Schönborn je v pogovoru z Jamnikom, ki ga je povabil na obisk v Slovenijo, izrazil, da bo to z veseljem storil v bližnji prihodnosti, saj nas povezujejo skupne krščanske korenine in zgledni odnosi med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo.

Poročilo, ki ga je pripravil tiskovni predstavnik Nadškofije Ljubljana Boštjan Prevc, objavljamo s posredovanjem Tiskovnega urada SŠK.