Čudežna ozdravljenja na priprošnjo svetnikov so izpričana vse od prvih stoletij dalje. Nekatera so povezana s pripovednim hagiografskim izročilom, druga pa so vključena v poročila v postopku za kanonizacijo. Iz teh dveh virov izhajata tudi zgodbi o sv. Elizabeti Ogrski, ki goduje 17. novembra, znana pa je po ljubezni do ubogih. Čeprav je živela v razkošju, je razdeljevala hrano, negovala bolnike in pozneje ustanovila bolnišnico. Nekoč je pod plaščem revežem nesla kruh. Ko jo je na poti srečal mož Ludvik in jo vprašal, kaj nosi, je razgrnila plašč in pokazal se je velik šopek čudovitih vrtnic. Znana pa je tudi zgodba o čudežnem ozdravljenju slepega dečka, ki je prišel v bolnišnico, kjer je delovala Elizabeta. Videla je, da sam tava naokrog, kot bi nekaj iskal. Ko ga je vprašala, kaj počne, ji je potrtega obraza povedal, da išče dobro in usmiljeno gospo, ki pomaga ubogim. Elizabeta se je sklonila k njemu in z njim molila. Ko sta končala molitev, je deček skočil v zrak od veselja. Spregle...