Papež Frančišek je v nagovoru pred včerajšnjo opoldansko molitvijo angelovega češčenja komentiral odlomek iz evangelija po Luku, ki predstavlja Jezusa, kako poleg dvanajsterih v poslanstvo pošilja še dvainsedemdeset učencev.

Število dvainsedemdeset najverjetneje pomeni različne narode, ki so omenjeni v Prvi Mojzesovi knjigi. To pošiljanje je torej predpodoba poslanstva Cerkve, da oznanja evangelij vsem ljudem. Kot pravi Jezus učencem: »Žetev je velika, delavcev pa malo. Prosíte torej Gospoda žetve, naj pošlje delavce na svojo žetev«.

Prvo navodilo za poslanstvo je molitev

Ta Jezusova prošnja je vedno veljavna. Boga moramo vedno prositi, naj pošlje delavce delat na svojo njivo, ki je svet. Vsakdo izmed nas mora to storiti z odprtim srcem in misijonarsko držo. Naša molitev ne sme biti omejena le na naše potrebe. Molitev je zares krščanska, če ima tudi univerzalno razsežnost.

Navodila za poslanstvo

Ko Jezus pošilja dvainsedemdeset učencev, jim da natančna navodila, ki izražajo značilnosti poslanstva. Prvo je »molite«, drugo je »pojdite«, nato pa: »ne nosíte s seboj ne denarnice ne torbe«; »recite: ›Mir tej hiši!‹«; »ostanite v tej hiši«; »ne prehajajte iz hiše v hišo«; »ozdravljajte bolnike in jim govorite: ›Približalo se vam je Božje kraljestvo‹«; in če vas ne sprejmejo, pojdite na trge in se poslovite. Ti ukazi kažejo, da poslanstvo temelji na molitvi, da je potujoče in ne statično, da zahteva nenavezanost in uboštvo, da prinaša mir in ozdravljenje, ki sta znamenji bližine Božjega kraljestva, da ni prozelitizem, temveč oznanjevanje in pričevanje.

Veselje, ker so naša imena zapisana v nebesih

Če je poslanstvo Cerkve živeto na ta način, je njegova značilnost veselje. Tudi včerajšnji evangeljski odlomek se zaključi z dvainsedemdeseterimi, ki »so se vrnili polni veselja«. To ni kratkotrajno veselje, ki izhaja iz uspeha poslanstva, temveč veselje, zakoreninjeno v Jezusovi obljubi, da so »vaša imena zapisana v nebesih«. To notranje in neuničljivo veselje izhaja iz zavesti, da so bili učenci od Boga poklicani hoditi za njegovim Sinom, torej veselje, da so njegovi učenci.

Ob koncu nagovora je papež spomnil tudi na žrtve zračnega napada na begunsko taborišče v Libiji in znova spodbudil mednarodno skupnost, naj omogoči varne poti za begunce proti Evropi. Izrazil je upanje, da bodo urejeni obsežni in usklajeni humanitarni koridorji za migrante, ki so najbolj potrebni pomoči. Zbrane vernike je pozval k molitvi za žrtve krvavih napadov v Afganistanu, Maliju, Burkina Fasu in Nigru ter se z minuto molka poklonil njihovemu spominu.

Vir: Radio Vatikan / Kathpress
Foto: Vatican Media