P. Antonio Spadaro: ključne sinodalne teme
P. Antonio Spadaro: ključne sinodalne teme
P. Antonio Spadaro, glavni urednik jezuitske revije La Civiltà Cattolica, je v pogovoru za spletni portal Vatican News osvetlil nekaj ključnih tem sinode o Amazoniji in spregovoril o potrebi po »domorodni« Cerkvi, umeščeni v staroselske kulture.
Vatican News: Katere so nekatere ključne teme, o katerih se je razpravljalo na sinodi o Amazoniji, ki so pomembne za ves svet?
P. Antonio Spadaro: Prva ključna tema je preroštvo. Cerkev danes nujno potrebuje preroštvo, v luči velikih izzivov sodobnega časa, da bi lahko razločila, kakšno prihodnost želimo zgraditi. Prva tema je torej prihodnost Cerkve, če upoštevamo, da so semena prihodnosti trenutno bolj na obrobjih kot v središču. Obrobja govorijo iz središč, zavedajoč se, da je to izkušnjo slišati kot preroški glas za vso Cerkev. In ravno zato se nekaterim zdi moteča.
Druga ključna tema je dejstvo, da je sinoda naravnost pokazala proti deželi, kjer so osredinjena velikanska nasprotja političnega, gospodarskega in okoljskega značaja. Deželi, ki ni narodna država, kjer skupino ljudi preganjajo in ji grozijo s številnimi oblikami nasilja. Pa tudi skupino ljudi, ki je nosilka neizmernega bogastva jezikov, kultur, obredov in starodavnih izročil.
Tretja ključna tema je vera. Razprave v sinodalni dvorani in v manjših jezikovnih skupinah slikajo velikansko fresko, na kateri je vse povezano med seboj: vera in zgodovina, upanje in zemljepis, človekoljubje in politika. Nič ni nevidno ali onkraj obveznosti, ki jih prinašajo verski vzgibi. Teološke teme v sinodalni dvorani so tesno povezane z življenjem ljudi, geopolitičnimi napetostmi in skrbjo za »skupni dom«. Zato nekatere ljudi to zelo moti. In zato je bila sinoda že pred začetkom zasedanja deležna napadov pod krinko verskega skrajništva – to je prišlo od skupin, ki želijo zaščititi svoje politično-gospodarske interese. Prav zato pa bo zrela izkušnja te sinode lahko pokazala »nove poti« za vesoljno Cerkev.
Četrta ključna tema je Cerkev, zgrajena na zakramentih in služenju. Sinodalni očetje se zavedajo, kako težko je nekaterim občestvom, ki zaradi pomanjkanja duhovnikov ne morejo redno obhajati bogoslužij. Jasno je bilo slišati o pravici vernikov, da se ne »postijo« od evharistije; in o dolžnosti duhovnikov, da poskrbijo za kruh. Izražena pa je bila tudi širša in zrelejša vizija Cerkve, končno osvobojena klerikalizma, zavedajoč se potrebe po novih cerkvenih službah, tudi za ženske. Iz pričevanj je razvidno, v kolikšni meri Cerkev v Amazoniji svoje življenje dolguje ženskam. Tamkajšnji laiki pa pravzaprav že imajo določene pristojnosti, da poučujejo in podpirajo cerkvena občestva.
VN: Veliko govora je bilo o inkulturaciji. Ali lahko, posebej v luči dolgoletnega jezuitskega izročila na tem območju, podate nekaj misli o tem, kako ima Cerkev lahko »amazonsko obličje« in ob tem ostane zvesta katoliškemu izročilu?
AS: Razlikovati moramo med Cerkvijo, ki ima staroselce za objekte svoje pastoralne oskrbe, in »domorodno« Cerkvijo, ki ima staroselce za protagoniste lastne verske izkušnje. Gotovo mora biti naš cilj domorodna Cerkev. V kontekstu njihove kulture, istovetnosti, zgodovine in duhovnosti se lahko domorodna Cerkev rodi s svojimi duhovniki in posvečenimi osebami, vedno v popolni edinosti z vesoljno Katoliško cerkvijo, toda umeščena v staroselsko kulturo. Bogoslužje mora odsevati kulturo tamkajšnjih ljudstev, da je lahko »culmen et fons«, torej vrhunec in izvir krščanskega življenja ter tako povezana s trpljenjem in veseljem ljudi.
Vprašanje obredov je starodavno. Vprašanje kitajskih obredov v času Mattea Riccija (italijanskega misijonarja na Kitajskem v 16. stoletju, op. prev.) in vprašanje bogoslužnega slavja v Amazoniji sta povezani. Previdni moramo biti, da ne bomo ponavljali napak iz preteklosti. Presunilo me je dejstvo, da je bila prva prošnja vernikov med mašo ob odprtju sinode o Amazoniji v kitajskem jeziku. Prošnja amazonskih občestev po prilagoditvi bogoslužja z ovrednotenjem njihovega pogleda na svet, izročil, simbolov in obredov, ki vključujejo presežne, občestvene in okoljske razsežnosti, si zasluži pristen katoliški odziv.
Vir: Vatican News
Foto: Vatican Media



