O tem, kaj nam je zapustil na področju moralnega nauka, piše moralni teolog dr. Roman Globokar; Frančiškovo zavzemanje za družbeno pravičnost predstavlja sociolog dr. Igor Bahovec; spremembe na cerkveno-pravnem področju razčlenjuje kanonist dr. Sebastijan Valentan; papeževo vizijo okoljske pravičnosti, kot jo je ubesedil v okrožnici Laudato si', pa predstavlja jezuit p. dr. Peter Rožič, ki se na raziskovalnem inštitutu Laudato si' Univerze v Oxfordu posveča prav tem vprašanjem.

Vabljeni k spletnemu branju Rožičevega prispevka in branju celotnega tematskega sklopa v spominski številki tednika Družina.

Frančiškova okoljska okrožnica Hvaljen, moj Gospod. FOTO: Siniša Kanižaj

Papež Frančišek in Laudato si’ – preroška vizija okoljske pravičnosti

Ob smrti papeža Frančiška se svet ne poslavlja le od pogumnega voditelja, temveč od preroškega glasu naše dobe. Pred desetimi leti je izdal okrožnico Laudato si’, eno najodmevnejših cerkvenih besedil 21. stoletja. V njej je prvič v zgodovini papeških dokumentov celostno obravnaval okoljsko problematiko in jo povezal s socialnimi, ekonomskimi in duhovnimi vprašanji. Naslov Laudato si’ (Hvaljen, moj Gospod) je vzet iz Hvalnice stvarstva svetega Frančiška Asiškega, ki izraža globoko povezanost med človekom in naravo. Ta dokument je presegel zgolj teološki okvir in postal globalni manifest za okoljsko pravičnost, ki združuje znanstvene ugotovitve, družbeno kritiko in duhovno prenovo. Papež je v njej jasno opozoril, da ekološka kriza ni le tehnični ali politični izziv, temveč predvsem moralna in duhovna naloga.

Osrednje sporočilo Laudato si’ je koncept integralne ekologije, ki povezuje skrb za okolje s socialno pravičnostjo, duhovnostjo in ekonomijo.

Osrednje sporočilo Laudato si’ je koncept integralne ekologije, ki povezuje skrb za okolje s socialno pravičnostjo, duhovnostjo in ekonomijo. Papež Frančišek je neomajno poudarjal, da je vse povezano: uničenje okolja je neločljivo povezano z izkoriščanjem revnih in marginaliziranih. Zato ne gre zgolj za ekološko vprašanje, temveč za širšo sistemsko težavo, ki zahteva globoko spremembo miselnosti in načina življenja. Opozarja na »kulturo odmetavanja«, kjer se tako ljudje kot narava obravnavajo kot potrošno blago. Poudarja, da trenutni ekonomski sistem, ki temelji na nenehni rasti in potrošnji, vodi v izčrpavanje naravnih virov in poglabljanje neenakosti.

Ekološka kriza kot moralni izziv

V okrožnici papež kritizira sedanji gospodarski model, ki temelji na brezmejni rasti in potrošništvu, pri čemer ustvarja vse večje neenakosti in vodi v uničenje planeta. Sprašuje se, kakšno prihodnost pripravljamo naslednjim generacijam, in nas poziva k spremembi srca – k ekološkemu spreobrnjenju. To pomeni, da moramo svoje odnose – tako do narave kot medsebojne – oblikovati na temelju solidarnosti, preprostosti in trajnostnega sobivanja.

Papež Frančišek je ostal eden redkih svetovnih voditeljev, ki je do zadnjega diha vztrajno pozival k podnebni pravičnosti.

Papež Frančišek je ostal eden redkih svetovnih voditeljev, ki je do zadnjega diha vztrajno pozival k podnebni pravičnosti. V svojem nauku se je skliceval na znanstvene podatke o globalnem segrevanju, izgubi biotske raznovrstnosti in onesnaževanju ter poziva k celostnemu pristopu, ki vključuje tako politike kot posameznike. Opozarjal je, da mednarodna srečanja o okolju pogosto neuspešno končajo zaradi vpliva ekonomskih interesov in pomanjkanja politične volje. Njegov glas se je pogosto slišal na podnebnih konferencah Združenih narodov (COP), kjer Cerkev zagovarja odgovornost bogatih držav do revnejših, ki so najbolj prizadete zaradi ekološke krize.

Papež Frančišek podpisuje okrožnico »Vsi smo bratje« na grobu sv. Frančiška (oktober 2020). FOTO: Vatican Media

Laudato si’ v praksi: Premiki po desetih letih

V desetih letih po izidu Laudato si’ se je marsikaj premaknilo. Papež je sprožil Laudato Si’ Action Platform, pobudo, ki vabi vse katoliške institucije – od župnij do univerz in redovnih skupnosti –, da sprejmejo konkretne trajnostne ukrepe. Prav tako je okrožnica vplivala na nastanek novih cerkvenih in akademskih mrež, ki povezujejo ekologijo in družbeno pravičnost.

Leta 2023 je papež izdal še en dokument, Laudate Deum, ki poudarja, da okrožnica Laudato si’ ni bila zgolj enkratni apel, temveč trajen program delovanja. V tem dokumentu še ostreje opozarja, da človeštvo nima več časa za odlašanje in da mora ukrepati takoj. V njem je ponovno opozarjal, da je človeštvo prepočasno pri odzivu na podnebno krizo in da je odgovornost vsakega posameznika, da prispeva k rešitvam.

V svoji zadnji fazi služenja je Frančišek še okrepil ekumenski in medverski dialog, povezan z okoljsko krizo.

V svoji zadnji fazi služenja je Frančišek še okrepil ekumenski in medverski dialog, povezan z okoljsko krizo. Sodeloval je z znanstveniki, okoljskimi aktivisti in političnimi voditelji ter z drugimi verskimi voditelji (npr. patriarh Bartolomej, Dalajlama) spodbujal globalno okoljsko zavest.

P. dr. Peter Rožič je navdušen kolesar in ljubitelj narave. FOTO: osebni arhiv

Pogled v prihodnost: Integralna ekologija kot klic k spreobrnjenju

Papež Frančišek ni ponujal le kritike trenutnega stanja, temveč nas je tudi pozival k upanju in dejavnemu odgovoru. Laudato si’ ostaja eden najmočnejših sodobnih klicev k ekološki pravičnosti, ki presega katoliško skupnost in nagovarja ves svet. Vabi nas k novi paradigmi razmišljanja – od tehnokratskega pristopa, ki vidi naravo kot vir za izkoriščanje, k pristopu, ki temelji na spoštovanju, skrbnosti in odgovornosti.

Ključno vprašanje ostaja: ali bomo zmogli uresničiti vizijo Laudato si’ v vsakdanjem življenju, ali bo ostala le ideal?

Čeprav je Cerkev v desetih letih naredila pomembne korake, je pred njo še veliko izzivov. Ključno vprašanje ostaja: ali bomo zmogli uresničiti vizijo Laudato si’ v vsakdanjem življenju, ali bo ostala le ideal?

Zdaj, ko se poslavljamo od tega preroškega papeža, je odgovornost še večja. Njegova vizija integralne ekologije ostaja klic našega časa – ne le za Cerkev, temveč za vse človeštvo.